Kobulnice so nadvse zdrave in koristne, vendar o njih na splošno ne vemo veliko, le da se rade zasejejo na vrtu in potem ne vemo, kaj bi z njimi. Kljub temu pa vsaj tri sorte zelo pogosto uporabljamo v prehrani in za čaje. To so: janež, komarček in kumina. Med kobulnice pa spadajo tudi korenček, zelena, luštrek in koriander.
Ime so dobile po kobulastih belih do rožnatih cvetovih, ki širijo čudovit aromatičen vonj. Cvetove nabiramo v dnevih za cvet, ko je sonce najmočnejše – torej okoli poldneva – in jih sušimo v senci. Lahko jih tudi shranjujemo v soli – v zaprtih steklenih kozarčkih. Dodajamo jih jedem in solatam ter tako obogatimo energijsko vrednost hrane.
JANEŽ – nežen, neopazen in mogočen!
Najbolj je razširjen v Sredozemlju, dobro pa ga poznajo tudi v arabskem svetu, v Indiji in na Kitajskem. Najbolj znane so njegove blagodejne lastnosti pri peki kruha in peciva, saj bistveno olajša prebavljivost moke. Le spomnimo se na slastne “janeževe upognjence”. Brez dodatka janeža bi nam, zaradi obilice jajc, obležali v želodcu.
Že srednjeveški zdravilci so vedeli, da janež pomaga pri zdravljenju bolečin v mehurju in želodcu, lajša vnetja, spodbuja izločanje materinega mleka in prebavo. Ker je rahel diuretik, ugodno vpliva tudi na ledvice. Je topla začimba in krepi vse telo. Semena spodbujajo delovanje vseh organov, ščitijo telo pred okužbami in krepijo živčne celice. To je v današnjem času še posebej pomembno, zato ne skoparimo z janežem.
Janež je topla začimba, sladka in pekoča. Deluje na kri, limfni sistem, prebavila in dihala. Po energiji je uravnovešen in ga lahko uporabljajo ljudje vseh telesnih konstitucij.
Najbolj znano je delovanje janeža proti vetrovom in napihnjenosti. Žvečenje ene čajne žličke prepraženih janeževih semen po jedi prepreči spahovanje in izboljša prebavo.
Za osvežitev daha priporočajo žvečenje mešanice janeževih semen in semen divje zelene (aleksandre) zjutraj na tešče.
Janeževa semena, namočena v vinu, naj bi pomagala tudi pri zdravljenju po kačjem piku. Tudi sicer pomaga odstraniti strupe iz telesa.
Ajurvedski zdravniki uporabljajo janež tudi za blaženje menstrualnih krčev in zdravljenje belega toka.
Semena janeža so dobrodošla v vsakem kompotu, marmeladi, čaju in biskvitu.
Za piškote in biskvit jih zmeljemo v kavnem mlinčku. Da se bolje zmeljejo, dodamo še žlico sladkorja.
KOROMAČ – prijatelj že tisočletja
Koromač je doma v Sredozemlju in tudi njegovo moč so cenili že stali Egipčani in Rimljani. Antični športniki so semena koromača uporabljali kot poživilo in krepčilo med napornimi vajami ter borbami. Med žvečenjem semen se izločajo eterična olja, ki tonizirajo mišice in povečajo vzdržljivost.
Grki so uporabljali lističe, stebla in semena za pripravo očesne vodice, ki je izboljšala vid. Zdravniki tistega časa, Plinij, Hipokrat in Dioskur, so uporabljali koromač proti kačjim pikom in drugim strupom.
Tudi kitajski in indijski zdravniki so ga uporabljali za ta namen, pri kačjih in škorpijonovih pikih.
V srednjem veku je koromač veljal za sredstvo proti urokom in črni magiji.
Okus koromača je sladek in pekoč, v telesu pa deluje rahlo hladilno ter sladko.
To je zelišče, ki ga lahko uporabljajo ljudje vseh tipov telesnih konstitucij.
Delovanje koromača je uravnovešeno – satvično.
Deluje na telesni tekočini, to sta kri in plazma, ter na mišična in živčna tkiva.
Blagodejen je za dihala, prebavila in za živčevje.
Pomaga pri izkašljevanju in proti krčem ter prežene vetrove. Je rahel diuretik in pomaga pri pekočem uriniranju. Blaži kolike pri otrocih.
Pri oslabelih ljudeh pomaga okrepiti prebavni ogenj, s tem izboljša absorpcijo hranil in prepreči nabiranje plinov. V ta namen je po vsaki jedi treba dobro prežvečiti eno čajno žličko suho popraženih semen koromača.
Ajurvedski zdravniki pogosto predpisujejo mešanico koromača, kumine in koriandra kot aromatično, hladilno mešanico.
Za otroke in starejše je koromač odličen za ojačanje prebavil. Za lajšanje težav s sečili pa ga kombinirajo s koriandrom.
Semena koromača ustavijo delovanje močnih odvajal, urejajo zaostalo menstruacijo in pripomorejo k izločanju materinega mleka.
Kadar se ne počutimo dobro, iz kakršnega koli razloga, si le pripravimo skodelico koromačevega čaja:
1 čajno žličko koromačevih semen prelijemo s 3 dl vroče vode in pustimo 5 minut. Nato se sprostimo in popijemo ta čudovit, aromatičen napitek. Že sam je dovolj sladek, lahko pa mu dodamo še majhno žličko medu.
KUMINA – najbolj znana in najmanj razumljena začimba
Tako kot prejšnji dve začimbi so tudi kumino gojili v Sredozemlju, v arabskih deželah, že vsaj 1500 let pred našim štetjem, v Indiji in na Kitajskem pa še prej.
Karel Veliki je v 9. stoletju ukazal gojenje janeža, koromača in kumine (poleg še drugih začimb) v samostanskih vrtovih, pa tudi drugje, tako so se razširili po vsej Evropi in znanje o njihovi uporabi se je bogatilo.
Pri kumini najbolj pogosto uporabljamo seme, užitna pa je cela rastlina. Še preden zacveti in dozorijo semena, lahko trgamo mlade lističe in jih dodajamo juham ter solatam. Zelo so okusni in blagodejni. V poletni vročini nas rahlo osvežijo.
Hildegarda iz Bingna je menila, da kumina iz telesa preganja pregretje, skrbi za jasne misli in ravnovesje. Verjetno je imela prav, saj so rejci golobov ugotovili, da se ptice manjkrat izgubijo, če jim med hrano mešajo semena kumine.
Sodobna znanost je odkrila tudi močno protiglivično delovanje kumine. To je celo močnejše od zelo strupenih sintetičnih pripravkov. Za zdravljenje glivic na nohtih ne potrebujemo strupov, ki jih “odpišejo”. Dovolj je, da vsak dan stopala namakamo v vodnem izvlečku kumine. Naredimo ga tako, da jušno žlico kuminovih semen 2 uri namakamo v enem litru mlačne vode. Kumine ne odstranimo iz vode, ampak z njo še zmasiramo stopala in nohte. To ponavljamo vsak dan en teden, nato lahko zmanjšamo pogostost kopeli na vsak drugi dan. Po treh tednih bomo opazili vidno izboljšanje. Nato si tako kopel naredimo le še preventivno, enkrat na teden. Najbolj bo koristila ljudem, ki se jim noge veliko potijo. Kumina ublaži tudi to težavo.
V ajurvedski medicini uporabljajo kumino kot dodatek drugim začimbam in zdravilnim zeliščem. Z njo uravnavajo “toploto” mešanic. Čeprav je osnovni okus kumine pekoč, v telesu deluje blago hladilno. Predvsem zmanjšuje učinke ostrih začimb v mešanicah: popra, ingverja in čilija. To je posebej pomembno pri mešanicah proti zajedavcem. V kombinaciji s koriandrom deluje hladilno na pregreto črevesje in zmanjšuje vnetja.
Čaj iz kumine in janeža ni le otroški čaj. Naši obroki so pogosto sestavljeni iz težko prebavljivih kombinacij (beljakovine, škrobi in maščobe skupaj). Zato si kuminov čaj zasluži še bolj častno mesto. Po vsakem takem obroku je priporočljivo popiti napitek za lažjo prebavo mastne in preslane hrane.
Za dve osebi potrebujemo:
- 500 ml vode
- ½ čajne žličke kumine v zrnju
- ½ čajne žličke janeža v zrnju
Vse skupaj kuhamo 2 minuti, ohladimo na temperaturo, ki je primerna za pitje, in precedimo.
Za vsako težavo raste rožica, pravijo ljudje. Ali ste vedeli, da so mnoge te rožice naše začimbe, ki bi jih morali uporabljati vsak dan?
