Naše telo je sistem, pravi dr. Nithi Subramaniam, ki kot zdravnik starodavnega načina zdravljenja pomaga tudi Slovencem. Njegovi pacienti prihajajo z vseh vetrov in v Ljubljani sprejemajo njegovo zdravljenje, diagnozo in nasvete za nadaljnje življenje. Ajurveda je pri nas bolj znana, a siddha je prav tako pomembna in celovita ter predvsem učinkovita. Katere težave so skupne Slovencem in kaj je za nas najtežje spremeniti? Lahko uganete?
Sprva je živel v Langkawiju v Maleziji, kjer je kot štirinajsti ajurvedski zdravnik v svoji rodbini sprejemal paciente z vsega sveta. Način zdravljenja, ki ga prakticira, je siddha, ki je ena izmed treh vej indijskega zdravilstva (poleg ajurvede in unani) in ena izmed najstarejših zdravstvenih sistemov, kar jih pozna človeštvo. Nithi izhaja s Šrilanke, kjer je odraščal v ašramu, dnevno prakticiral jogo in se že od malih nog učil modrosti siddhe. Pravi, da je imel strogo otroštvo, saj so bili njegovi učitelji strogi in zahtevni, a tako se je učil na praktičen način in pridobil veliko več znanja, kot bi ga lahko samo iz knjig.
Sprememba
Čeprav ljudje včasih težko zaupajo novim ali drugačnim načinom zdravljenja, pa dr. Subramaniam s tem ni imel težav. »Če ljudem stvari logično razložiš,« pravi, »bodo razumeli. Pomembno pa je, da si vzameš čas zanje in jim vse pojasniš, saj v nasprotnem primeru ne bodo verjeli in se ne bodo trudili za spremembo, v tem primeru pa tudi rezultata ne bo.« Zdravljenje je namreč proces, pri katerem sodelujemo tudi sami. Siddha je zdravljenje, ki zajema celostnega človeka, kar pomeni, da vas že pri prvem obisku čaka celosten pregled, pri katerem določijo ne le, kaj povzroča simptome, ki jih opažate, pač pa tudi, v čem se skriva korenina celotnega problema. »Težko bi rekel, katere so najpogostejše težave, ki pestijo ljudi, ki me obiščejo. Hemoroidi, išias, bolečine v sklepih, ginekološke in menstrualne težave, različna rakava obolenja in tumorji.«
Seveda se med pacienti, ki ga obiščejo, najde tudi veliko skeptikov, a pravi, da to kaj hitro ugotovi. »Kot zdravnik, ki se ukvarjam s siddho, moram biti tudi malo psihologa. Ko se s človekom pogovarjam o njegovih težavah, lahko hitro vidim, kdo bo pripravljen sprejeti spremembe, ki bodo nujne za izboljšanje zdravstvenega stanja, in kdo ne bo sposoben spremeniti življenjskega sloga, ki je srž njegove težave. V takšnem primeru človeku raje povem, da bo v primeru, da se ne bo držal mojih navodil, samo izgubljal čas in denar in da je v tem primeru bolje, da ne poskusi.« Zanimivo je to, da mnogi ljudje to tudi priznajo in se z njegovimi besedami strinjajo.
Razlika je očitna že v diagnozi, saj tradicionalna medicina postavi diagnozo na podlagi dejstev in podatkov. »Mi postavimo diagnozo z naadi shastro, s pomočjo katere preverimo delovanje vseh organov in odkrijemo težavo, iz katere izhaja vse ostalo.« Kaj je naadi shastra? Naadi v sanskrtu pomeni pulz, shastra pa znanost. »Naadi shastra predvsem pomeni, da se s pacientom pogovorim, da spoznam njegove navade, življenjski slog, šibkosti in težave.« In zatem mu predpiše dieto, mu pove, kaj naj jé in česa ne, čemu naj se izogiba in na kaj naj pazi. Če pacient sledi njegovim navodilom, so učinki vidni zelo hitro.
Težka prehrana
Slovenci smo vajeni določenega načina življenja in diete, ki nas spremlja že stoletja in smo jo prevzeli že od naših prednikov; tega se sami zelo dobro zavedamo. Prav tako smo tradicionalen narod, zato me zanima, če je izkusil kakšno težavo pri prepričevanju ljudi, naj spremenijo svoje navade. »Nekateri imajo to težavo, seveda, vendar to ni specifično samo za vaš narod,« se nasmehne. »Slovenci ste veliki gurmani in dobra hrana je za vas zelo pomembna. Vajeni ste jesti veliko krompirja in veliko mesa. Ljudi nikoli ne silim v spremembe, pač pa jim razložim, kako to vpliva na njihovo telo in zakaj se v tem skriva srž težave. Če se jim zdi, da lahko poskusijo napraviti spremembo v svojem življenju, naj poskusijo, če pa vedo, da tega ne bodo zmogli, je to zanje samo izgubljen čas.«
Vsak, ki ga obišče, se mora pred obiskom štiri ure postiti in piti samo vodo. Sledi naadi shastra in pogovor, po tem pa ljudje odidejo domov in poskusijo z novo dieto, s spremembami, ki jim jih priporoči zdravnik, da vidijo, če bodo to sploh zmogli. Hkrati pa prizna, da pride kar nekaj ljudi, ki želijo, da se izboljša njihov imunski sistem. »Večina teh ljudi ne razume, kaj imunski sistem sploh pomeni. Pridejo z željo, da se izboljša njihov imunski sistem, skrbi jih, da so pod stresom in imajo zato težave. Pogosto rečejo, da imajo slab imunski sistem, kandido, so depresivni ali pod stresom. Z naadi shastro ugotovimo, da so težave v ledvicah, jetrih ali čem drugem.«
Slovencem bi svetoval, da spremenijo svoje prehrambne navade, se več gibljejo in spremenijo tudi nekatere svoje karakteristike. Jesti moramo manj mesa in več zelenjave ter poskrbeti za svojo moralno izobrazbo. »A pogosto je težko razložiti ljudem, zakaj naj ne jejo toliko mesa. Če si Indijec in ljudem priporočaš, naj jejo manj mesa, ljudje to hitro povežejo z religioznim prepričanjem. Zato je pomembno, da se z njimi previdno pogovorim in potrpežljivo razložim vse vplive, ki jih ima denimo meso na telo. Da jih izobrazimo, da jim razložimo, koliko dni potrebuje telo, da prebavi in predela živalske beljakovine. Nekdo, ki ima že dolga leta bolečine v sklepih, se jih lahko znebi samo s spremembo prehrane.«
Veliki stres
Stres po njegovem mnenju ni težava današnjega časa. »Stres je samo izgovor,« pravi. »Stres je postal modna beseda in jo preprosto izkoriščajo. Mnogi moji kolegi uporabljajo to besedo kar vsevprek. Če ima nekdo težave s kožo, je to zaradi stresa. Če ima nekdo težave z glavoboli, jih povzroča stres. Menim, da to preprosto ni logično, kot ena in ena ni enako tri, pač pa dve. Če piješ alkohol in premalo spiš, te bo seveda bolela glava in bo imel stres bolj malo pri tem. Vsi moramo določeno število ur na dan delati, hkrati pa tudi počivati. Moramo se gibati in jesti dobro, zdravo hrano. Če temu sledite, vam tudi ta stres ne bo prišel do živega.« Vsa skrivnost se torej skriva v disciplini.
Ljudje smo zanimiva bitja, ki sicer pogosto spremenimo navade, a le dokler ne dobimo želenega rezultata. Ko ponovno zdrsnemo v svojo rutino, ki nam je že prej naredila več škode kot koristi, se znajdemo v podobni situaciji, iz katere smo že prej iskali izhod. »Seveda, ljudje potem pridejo nazaj. A nam je najpomembneje, da ljudem ne lovimo rib, pač pa jih naučimo, kako naj jih lovijo sami,« se nasmehne zdravnik. »Ko dobimo v roke telo, ga ‘očistimo’ in ‘vrnemo’ lastniku. Kako ta z njim ravna, je popolnoma odvisno od njega.« Po tem, ko opravi naadi shastro, pa lahko celo napove, kako dolgo bo trajalo zdravljenje.
Med pregledovanjem pa predvsem ugotovi, kaj natanko je tisto, kar onemogoča ali otežuje povezavo med organi. »Človeško telo je sistem, vse je povezano. Vsak organ je povezan z drugim in če vas nekaj boli v nogi, je lahko povezano s hrbtenico in še više. Prav zato moramo telo jemati kot eno samo celoto, sestavljeno iz več delov.«
Siddha, za katero pravi, da ni tako komercialna ali široko poznana kot ajurveda, zdravi z zelo raznolikimi masažami, ki zdravijo celo telo in se orientirajo po čakrah. Za uspešno masažo se mora zdravilec ukvarjati z jogo, poznati zakonitosti dihanja, asan in človeške anatomije. A hkrati to ni čudežno zdravljenje, saj v primeru, da človeka ne bi mogel ozdraviti, to tudi pove. »Če ima nekdo sedemdesetodstotno odpoved ledvic, zelo razširjenega raka ali še kakšno tako veliko težavo, povem, da ne morem pomagati.« Tudi določene bolezni kože ali hudo obliko Parkinsonove bolezni ne more ozdraviti, pravi.
Preberite si tudi resnično zgodbo ene izmed Nithijevih zdravljenk >>