Številni zagovorniki zdravega načina življenja, strokovnjaki in wellness influencerji po vsem svetu se zaradi zdravstvenih pomislekov odpovedujejo mandljevemu in ovsenemu mleku.
Rastlinska mleka so bila še nedavno opisana kot nizkokalorična in nizkomaščobna alternativa kravjemu mleku. Strokovna mnenja so bila sicer različna, a so rastlinska mleka v zadnjih letih vseeno postala precej priljubljen napitek in si pri marsikomu pridobila naziv “zdrava izbira”.
Prodaja mandljevega mleka pa je leta 2024 upadla za 8,5 % v primerjavi s prejšnjim letom, medtem ko je prodaja ovsenega mleka upadla za 1,25 %, kaže poročilo SPINS, podjetja, ki spremlja nakupovalne navade v ZDA.
Poročilo je pokazalo, da je skupna prodaja rastlinskega mleka v zadnjem letu upadla za 5,2 %, kar pa je industriji vseeno prineslo ogromnih 2,8 milijarde dolarjev prihodkov. Vse kaže, da trend upada. In zakaj je temu tako?
Priljubljena influencerka iz Los Angelesa, Steph Robinson, je lani povzročila pravo razburjenje na spletu, ko je ovseno mleko uvrstila na dno svoje lestvice izbir mleka. Trdila je, da izdelek povzroča velike poraste glukoze v krvi in energijske padce.
Pogost očitek glede rastlinskih mlek je tudi, da vsebujejo dodatke, kot so emulgatorji in aditivi, zaradi katerih spadajo v zelo predelana živila.
Emulgatorji so sestavine, ki se dodajajo hrani, losjonom in izdelkom za tuširanje, … Uporabljajo se v velikem številu izdelkov – od arašidovega masla do jogurta, maskare in lepil. Najdemo jih pod imeni kot so želatina ali sirotkine beljakovine, do bolj eksotičnih, kot sta ksantan gumi in karboksimetilceluloza. Vsi pa imajo enako funkcijo – da dajejo izdelku gladko, kremasto teksturo.
Veliko blagovnih znamk rastlinskega mleka uporablja enega ali več emulgatorjev, da ohranjajo konsistenco svojega izdelka. Seveda pa se dodatki lahko razlikujejo glede na lokacijo prodaje ter različne regulative glede uporabe le-teh v prehrambenih izdelkih, zato ne pozabite na prebiranje deklaracij na izdelkih, ki jih kupujete.
Samantha Cochrane, registrirana dietetičarka in nutricionistka na Medicinskem centru Wexner Univerze Ohio State, je za DailyMail povedala: “To so močno predelane oblike ovsa in mandljev, zato ni presenetljivo, da lahko med obdelavo dodajo sestavine za stabilizacijo in konzerviranje izdelkov.”
V zadnjih nekaj letih so raziskovalci začeli preučevati, ali emulgatorji v številnih različnih močno predelanih izdelkih prispevajo k povečanju števila primerov raka na debelem in danki pri mladih ljudeh. Rak na debelem črevesu lahko nastane zaradi prekomerne izpostavljenosti določenim neznanim toksinom, kar so mnogi predvidevali in na to opozarjali že nekaj let.
Študija iz leta 2021, ki so jo izvedli raziskovalci z Univerze v Parizu in ki je na miših preizkušala emulgatorje, kot sta polisorbat 80 in karboksimetilceluloza, je pokazala, da redno uživanje teh izdelkov vodi do povečanja vnetja v črevesju. Kronična vnetjea lahko povečajo tveganje za raka, saj poškoduje DNK. To lahko telo postavi v večje tveganje za razvoj kolorektalnih rakov.
Druga študija iz leta 2021 je ugotovila, da uvedba emulgatorjev v kolonijo bakterij, ki posnemajo tiste, ki jih najdemo v človeškem črevesju, povzroči odmrtje nekaterih bakterij ali njihov nezdrav razvoj.
Raziskave so nakazale, da bakterije v prebavnem traktu igrajo pomembno vlogo pri boju proti raku, in da njihovo porušitev lahko poveča verjetnost za nastanek kolorektalnih rakov.
Gastroenterologinja dr. Maria Abreu z Univerze v Miamiju, ki preučuje vpliv dodatkov v hrani in njihovo povezavo z rakom na debelem črevesu, je leta 2024 prav tako podala izjavo, da lahko vpliv emulgatorjev na mikrobiom prispeva k povečanju števila mladih z rakom.
Ločena raziskava iz leta 2022, ki jo je izvedla Francoska mreža za raziskave na področju prehrane in raka, je preučevala več kot 102.000 odraslih oseb in ocenila njihovo izpostavljenost različnim dodatkom v hrani čez dan z vprašanjem o njihovih prehranjevalnih navadah. Nato so jih spremljali 10 let in ugotovili, da so tiste osebe, za katere so ocenili, da uživajo večje količine določenih emulgatorjev, bolj verjetno razvili raka na dojkah.
Strokovnjaki pravijo, da je te raziskave vredno spremljati, vendar niso dokončne, in da je treba opraviti še več raziskav, preden bi se lahko sprejeli dokončni sklepi o emulgatorjih. Pomembno je tudi, koliko teh močno predelanih sestavin zaužijemo in katere druge hrane dodamo v svojo prehrano.
Ovseno mleko ima običajno nižjo vsebnost beljakovin in večjo vsebnost ogljikovih hidratov ali sladkorjev kot kravje mleko ali mleko iz oreščkov. Povprečna skodelica ovsenega mleka vsebuje približno 4 grame beljakovin, v primerjavi z 8 grami v kravjem mleku, sojinem mleku ali mleku iz graha. Žal pa so v sojinem mleku pogosto našli ostanke glifosata, ki pa je še precej bolj škodljiv in so mu dokazali kancerogene učinke.
Seveda pa obstaja tudi elegantna rešitev, s katero se škodljivim dodatkom lahko popolnoma izognete in še vedno uživate rastlinsko mleko – ta je, da si ga pripravite sami. Nekaj receptov najdete tudi na naši spletni strani:
- Recept za domače mandljevo mleko
- Mleko iz lanenih semen – napitek, bogat z omega-3-maščobnimi kislinami
- Rastlinsko mleko si lahko pripravite tudi sami
