Avgust, september in oktober so meseci, ki so že postali znani po povišani aktivnosti orkanov.
Leta 2008 je sezona orkanov podrla kar nekaj rekordov: orkan Bertha kot najdaljši časovno trajajoči orkan ter tropska nevihta Alma, ki je bila najbolj vzhodno zabeležena nevihta, ki kdaj je divjala po Pacifiku.
Prav tako ne smemo pozabiti štirih neviht, ki so pustošile po Zemlji in povzročile ogromno smrtnih žrtev: (že omenjena) Alma, Gustav, Ike in Paloma. Od tega je Gustav povzročil za 4 miljarde dolarjev škode in skupno zahteval 189 življenj. Orkan Ike pa je zahteval 100 življenj in 19 miljard dolarjev škode.
Kaj nas čaka v tem letu?
Znanstveniki še niso prišli do skupne odločitve, kako bodo podnebne spremembe vplivale na razvoj orkanov v sezoni 2009, vendar pa so dosegli dve najbolj verjetni napovedi za to sezono, in sicer: napovedujejo dokaj ‘normalno’ sezono orkanov za območje Atlantika s 25% tveganjem abnormale dejavnosti. Oceanografi in strokovnjaki za podnebne spremembe pa napovedujejo 70% možnost za:
poimenovana neurja: 9-14
orkane: 4-7
močnejše orkane: 1-3
Seveda bi bilo nespametno zatiskati oči pred posledicami divjanja narave, zato imajo znanstveniki že v naprej pripravljena imena. Tu je le nekaj imen, ki so si jih zamislili za sezono 2009:
Ana
Bill
Claudette
Danny
Erika
Fred
Grace
Henri
Ida
Joaquin
Kate
Larry
Mindy
Nicholas
Odette
Peter
Rose
Sam
Teresa
Victor
Wanda
No, upamo da jih ne bo potrebno vseh uporabiti. Tropski cikloni dobijo imena šele, ko vetrovi presežejo hitrost 62km/h. Orkani pa so tropske nevihte, katere presežejo hitrost 120 km/h, pri čemer se za močnejše orkane šteje tiste, ki presežejo hitrost 180 km/h.
Serija dramatičnih posnetkov NASE je razkrila strašno odkritje. Z vesolja je namreč razvidno, kako je Aralsko morje od leta 200 pa do danes že skoraj izginilo.
Leta 1960 je Rusija preusmerila tok vode iz nekaterih večjih rek, da bi lahko ustvarila polja, na katerih bi gojili bombaž in ostale pridelke. Rezultat tega je skorajšnje izginotje nekdaj četrtega največjega jezera na svetu.
Nasine zmožnosti dokumentirati takšen dogodek so ne le fascinantne, ampak tudi dobra lekcija o tem, kako je naš ekosistem krhek in kako hitro lahko takšne posledice prizadanejo ljudi, kateri so odvisno od njega. Aralsko morje je bilo nekdaj obkroženo z vasmi, katere so bile odvisne od ribolova. Vendar pa so te vasi danes zapuščene, saj ljudje nimajo več od česa živeti.
Dokazano je, da je poraba vode največja v kopalnici – od tušev do stranišč, dnevno v kopalnici porabimo 60% celotne porabe vode na dan. Ampak kaj narediti, da bi se ta poraba zmanjšala? Najbolje je, da začnete na začetku.
Kaj kupiti?
Stranišča s prihrankom na porabi vode: novejša stranišča porabijo približno 6l na splakovanje, medtem ko starejša porabijo najmanj trikrat toliko! Res pa je, da bodo tudi nova stranišča porabila več, če jih ne boste vydrževali pravilno.
Ko kopujete novo stranišče, glejte, da ima ta certifikat »Environmental Protection Agency’s WaterSense«. Da stranišče dobi to oznako, pa mora ustrezati standardu, kateri zagotavlja, da stranišče na splakovanje ne porabi več kot 5,8l. Tista stranišča, ki so delujejo na dvojno splakovanje, pa ne bodo porabila več kot 7,3l na splakovanje (če imajo oznako ‘Environmental Protection Agency’s WaterSense’).
Kaj lahko še storim?
Redno vzdržujte stranišče – Preverite, ali vaše stranišče spušča vodo. Prav tako pa lahko preverite, ali vaše stranišče porabi več vode, kot bi jo moralo. Ta problem je rešljiv hitreje, kot si verjetno predstavljate. V splakovalnik namestite stekleni kozarec, ki ga napolnite s kamni, ga zaprete in položite v rezervoar. Tako vaše stranišče ne bo po nepotrebnem trošilo vode.
Arktični led se topi z vedno večjo hitrostjo in medtem, ko znanstveniki na raziskovalni ladji »Arctic Sunrise« delajo vse, da bi to katastrofo rešili, svetovni voditelji ne delajo nič.
Znanstveniki na ladji Arctic Sunrise že več tednov zbirajo podatke, vzorce in snemajo ugotovitve taljenja ledenika Peterman. Velika razpoka na tem ledeniku se je ustvarjala zadnih nekaj let, vendar pa grozi, da se bo zaradi tega del ledenika kaj kmalu odkrušil.
Glavni problem je v tem, da se je na ledeniku ustvarila reka, ki teče s hitrostjo 50 m2/sek (takšna hitrost reke, bi olimpijski bazen napolnila hitreje kot v minuti!). To pa pomeni, da se ledenik tali vedno hitreje in s tem ustvarja globok vrtinec, v katerem pa so našli sledi slane vode – to pomeni, da topli morski tokovi še dodatno pospešujejo taljenje ledu. Lani se je že zgodilo, da se je od lednika odkrušil del, ki meri kar 37 kilometrov. Vsakič, ko se od ledenika odkruši del pomeni, da lahko vedno več nekdaj ‘prizemljenega’ dela ledenika zdrsne v morje. Ta učinek so poimenovali učinek zamaška, saj lahko taljenje ledenikov Grenlandije odpre pot zalogam sveže vode, katere pokrivajo Grenlandijo, da se te izlijejo v ocean.
Dvig gladine morja pa ni edina težava. Tu so še stalni prebivalci arktičnega podnebja – polarni medvedi, tjulni, pingvini, … ki bodo postali ogrožena vrsta, če se bo taljenje ledu nadaljevalo s takšno hitrostjo. Taljenje ledu pa ogroža tudi Inuite, kateri se zanašajo na ledeno pokrajino, saj se živalske vrste, od katerih so Inuiti odvisni selijo na sever.
Raziskave NASE odkrivajo tudi nove podatke o snežni prevleki, ki ne le, da se manjša, temveč se tudi tanjša in postaja vse ‘mlajša’. Debelina ledu se je med letoma 2004 in 2008 dramatično stanjšala, kar bi naj po nekaterih podatkih pomenilo, da lahko do leta 2030 pričakujemo poletja na arktičnem polu brez ledu!
Vse več ljudi se odloča za ekološko prijazen dom. Kuhinja pa je po navadi eden izmed prvih prostorov, kjer se lahko lotimo prenove.
Reciklirajte in uporabite ponovno – če imate možnost dobiti kuhinjo, ki se je želi nekdo znebiti, je to odličen začetek. Seveda se je potrebno najprej prepričati, ali je ta kuhinja v dobrem stanju. S tem boste prihranili, prav tako pa preprečili, da bi čisto uporabna kuhinja pristala na odlagališču zaradi modne muhe. Potrebno je tudi vedeti, da niso vse kuhinje narejene iz okolju prijaznih materialov, zato je to odličen način, kako reciklirati okolju nevarne materiale.
Tla – kuhinjska tla morajo biti trpežna, odporna in lahko vzdržljiva, poleg tega pa morajo vseeno izgledati lepo. Na srečo na trgu obstaja obilica izbire, ekološko prijaznih in hkrati trpežnih materialov. Pluta je eden izmed takšnih materialov, saj je poleg že naštetega tudi dokaj cenovno ugodna. Prav tako pa danes obstaja že tudi ekološko prijazen linolej (topli pod), ki je prav tako cenovno zelo ugoden. Seveda pa obstajajo tudi tradicionalne možnosti v ekološko prijaznejših izvedbah, vendar pa so le-te ponavadi dražje.
Kuhinjske omarice – prav tako kot pri izbiri tal, obstaja tudi ogromno možnosti, kar se tiče izbire omaric. Babmus je trenutno ena izmed ekološko najbolj prijaznih izbir, prav tako pa je nerjaveče jeklo in steklo trenutno zelo moderno. Priporočeno pa je, če se odločate za lesene omarice, da se pozanimate, ali so bile le te obdelane z hitro hlapljivimi snovmi, saj lahko odsotnost teh pripomore k čistejšemu zraku v vaših prostorih.
Kuhinjski pult – Količina različnih stilov pultov, ki so ekološko prijazni, se vsak dan povečuje. Na izbiro imamo pulte iz kamna, recikliranih ploščic, betona, (verjeli ali ne) papirja, recikliranega stekla, aluminija, …
Barve in laki – večino barv in lakov vsebue kemikalije, katere se sproščajo v zrak tudi več let po tem, ko je bila kuhinja že končana. To pa seveda nikakor ni dobro ne zazdravje in ne za okolje. Zato pri nakupu iščite proizvode, ki vsebujejo malo ali pa nič hitro hlapljivih spojin in so čim manj agresivni.
Kuhinjski aparati – nakup aparatov z oznako EnergyStar lahko bistveno pripomore k znižanju vašega računa za elektriko. Prav tako pa lahko razmislite tudi o nakupu ne tako tradicionalnih aparatov, kot na primer vodni grelci brez rezervoarja, »sivi« vodni sistemi, ki reciklirajo vašo vodo in jo ponovno uporabijo, ter ostale naprave, ki so uporabne tudi na vašem vrtu in okolici hiše.
Vsekakor pa se velja vedno prepričati, kako je določen kos pohištva nastal, kakšni materiali so bili uporabljeni, kakšne barve in obdelava, skratka zelo važno je da poznamo ves proces od začetka do končnega izdelka, prav tako pa kašne so možnosti recikliranja, kajti le tako lahko ocenimo, koliko je in bo to res vplivalo na okolje.
Vroče temperature po navadi pomenijo višje račune za elektriko. Vendar pa obstaja nekaj rešitev tudi za ta problem.
Izberite klimatsko napravo, ki ustreza velikosti vaše sobe: količina hladnega zraka, ki je potrebna, da ohladite vašo sobo je določena s kvadratnimi metri – zato večje ni vedno boljše. Če je vaša klimatska naprava prevelika za vašo sobo, potem ne bo delovala pravilno – takšna klimatska naprava lahko povzroči povišanje vlage v sobi. Prav tako pa ni zaželjeno, da imate vašo klimatsko napravo blizu predmetov, ki oddajajo toploto, saj bo senzor v klimatski napravi zaznal temperaturo, ki je višja od realne in bo zato klimatska naprava delovala dalj časa kot pa je zares potrebno.
Nadzorujte termostat: vašo klimatsko napravo nastavite na 25°C, ko ste doma, da vas bo ta prijetno hladila. Takrat pa, ko vas ni doma, pa je bolje, da klimatske naprave ne prižigate, če pa je to res potrebno, pa jo nastavite nekaj stopinj višje.
Uporabljajte ventilatorje: ventilatorji z vetrom ustvarjajo podoben efekt, kot ga klimatska naprava, le da pri tem porabijo manj energije.
Zagrnite zavese: ob najbolj vročih delih dneva, je pametno zagrniti zavese, saj toplota tako ne bo prihajala v prostor.
Ne uporabljajte aparatov, ki oddajajo toploto v vročih dneh: namesto pečice raje pecite zunaj na žaru, perilo prav tako sušite zunaj in ne v sušilnem stroju, … vse to pripomore k hladnejšemu življenju v hiši.
S temi kratkimi nasveti lahko skozi poletje veliko prihranite na računih za elektriko, prav tako pa s tem pomagate zmanjševati emisije. Zato raje imejte v prostoru kakšno stopinjo več, saj ste s tem naredili dobro stvar za okolje.
Verjetno se ne zavedate, da so cene ograj, zaradi porasta gradnje v Indiji in na Kitajskem, v zadnjih desetih letih narasle.
To pa v bistvu niti ni tako slaba novica, saj so se ljudi vrnili k tradicionalni ograji – živi meji.
Grmičevje namesto betona, železa ali lesa je na vsak način naravi prijazna ograja. Prav tako pa je takšna ograja cenejša, lažje pa jo je tudi vzdrževati, saj je v bistvu razen rezanja sploh ni treba vzdrževati. Živa meja je proti navadnim ograjam tudi boljša pregrada proti vetru, saj se bo grmičevje v vetru zibalo in s tem upočasnilo in razbilo veter. Navadne ograje pa veter še dodatno ojačajo, kar pa škoduje rastlinju, katero je posejano blizu ograje, saj ga lahko močan veter zlomi.
Grmičevje lahko uporabite ne le za označitev sosedove meje, ampak tudi v vrtu – z živo mejo lahko ločite dele vašega vrta, saj lahko navadne ograje škodujejo rastlinju.
Ko nas obišče poletje in se oblečemo v poletna oblačila ter obutev, je potrebno primerno temu poskrbeti tudi za kožo. Poletje poleg počitnic in morja pomeni tudi več zadrževanja zunaj hiše. Vendar pa moramo vedno imeti v mislih, da sonce škoduje koži, zato je nujno, da imamo s seboj na izletih in pohajkovanjih sončno kremo.
Zaščitimo se pred škodljivimi sončnimi žarki
Glavni namen sončne kreme je, da pri sončenju odbija škodljive UVA in UVB žarke. Ti žarki škodujejo koži, pa naj smo temnopolti, ali bledopolti. Čeprav se nas večina ne zaveda, pa je sončna krema nujna tudi takrat, ko sonce zakrijejo oblaki, saj le-ti ne ustavijo teh žarkov.
Vse kreme za sončenje vsebujejo faktor SPF (Sun Protection Factor). Ta faktor nam pove, kako določena sončna krema varuje pred UVB žarčenjem. Najbolj je priporočljiv zaščitni faktor 15, ki nas bo varoval pred škodo, katero ti žarki povzročijo. Priporočljivo pa je tudi, da kremo nanesemo vsaj 30 minut pred samo izpostavljenosto soncu.
Večina krem za sončenje, ki jih najdemo na trgu, vsebuje mešanico različnih kemikalij, ki nas varujejo pred izpostavljenostjo žarkom. Ko kremo enkrat nanesemo na kožo, kemikalije začno delovati na dva načina: žarke odbijejo ter razpršijo, ali pa jih vpijejo.
Skozi leta je bilo že veliko razprav glede dobrih in slabih učinkov teh kemikalij, saj nekateri strokovnjaki menijo, da te kemikalije povzročajo proste radikale (s tem pa se poveča možnost rakavega obolenja). Spet nekateri pa paravijo, da se kemikalije nabirajo v telesu in prehajajo v krvni obtok, kar pa je spet zdravju škodljivo.
Zato lahko najdemo na trgu vse več ‘organskih’ sončnih krem, ki vsebujejo zelišča, proteine in minerale, ki nas ščitijo pred vplivi sonca. Z uporabo take sončne kreme zmanjšamo verjetnost, da bi takšna krema dražila kožo.
Čeprav obstajajo polemike glede sončnih krem, je vseeno priporočlijo oz. obvezno, da jih nanesemo preden smo izpostavljeni soncu. Vendar pa moramo biti previdni, saj nas pred žgočim soncem ne bo obvarovala nobena krema. V tistih najbolj vročih urah je zato priporočlijo, da se umaknemo v senco, ali pa še bolje – takrat ostanemo doma.
Nekaj nasvetov za varno sončenje
Zaradi tanjšanja ozonske luknje je zadnja leta ob stiku s soncem potrebna še dodatna previdnost. Med 11. in 16. uro se sončenje popolnoma odsvetuje, zjutraj in popoldne pa se lahko ob primerni zaščiti brez skrbi prepustite božanju sončnih žarkov.
Koža
Kar se tiče zdravja in mladostnega videza kože, izogibanje sončnim žarkom le ni zgolj marketinški trik. Kreme za sončenje velja poleti redno uporabljati, in to ne le v času dopustov. Pri tem ne zaupajte slepo zaščitnim sredstvom. Vedno temeljito preberite priložena navodila in bodite še posebej pozorni na drobni tisk. Večina krem za sončenje vas bo ščitila največ nekaj ur, zato jih morate nanesti na izpostavljena mesta večkrat dnevno. Poleg faktorja, ki naj bo med 30 in 50 plus, pazite tudi na zaščitni spekter. Najboljša izbira so kreme, ki ščitijo pred UVA- in UVB-žarki. Kot je pokazala raziskava iz leta 2008, cena ni merilo kvalitete posamezne kreme. Evropski primerjalni test sredstev za sončenje se je takrat za najkvalitetnejšo izkazala ena najcenejših krem – Cien Sun, ki so jo prodajali v Lidlu.
Oči
Zaradi ozonske luknje sončni žarki laže prodirajo na površje zemlje. To razen koži škoduje tudi očem. Pod vplivom UV-žarkov se očesna leča hitreje stara, v nekaterih primerih pa dolgotrajna izpostavljenost UVA- in UVB-žarkom povzroči celo razne degenerativne spremembe. Sončna očala niso le seksi modni dodatek, ampak tudi koristen pripomoček za ohranjanje zdravja oči. Ko jih boste izbirali, se osredotočite na kvaliteto stekel. Barva stekelc ni ključnega pomena za zaščito, zelo pomembno pa je, da imajo očala potrjen certifikat o stoodstotni zaščiti pred UV-žarki.
Telo
Nekateri deli telesa so še posebej izpostavljeni sončnim žarkom, zato jih velja še dodatno zaščititi. Sem sodijo ramena, dekolte, prsne bradavice, predel ob kolkih, kolenski zgib in zgornji del podplatov. Poleg zunanje zaščite je pomembno tudi varovanje zdravja od znotraj – to, da pijete dovolj vode in tako preprečite dehidracijo.
Ali veste, da so nekatere žuželke tudi koristne? Imate težave z zajedalci v vašem vrtu? Slej kot prej se vsak vrt sooči s takšno težavo, zato je potrebno ukrepati, preden je prepozno.
Seveda v večini primerov, ko imamo probleme z zajedalci, pomislimo na najhitrejšo možno rešitev – raznovrstna škropila. S tem, ko pa želimo uničiti nezaželene zajedalce, pa pozabimo ali spregledamo, da so te kemikalije škodljive za žuželke, ki pa so dobre za naš vrt. Te kemikalije pa prav tako prodirajo globlje v zemljo in s tem še dodatno onesnažujejo podtalnico.
Tudi žuželke potrebujejo našo zaščito
Biti ekološko osveščen pomeni, da poskušamo na najbol naravi prijazen način odstraniti nezaželene zajedalce. S tem ne škodujemo naravi, prav tako pa so vaši pridelki veliko bolj zdravi, saj ne vsebujejo kemikalij. Za vas smo opisali nekaj vrst žuželk, ki so vaši prijatelji na vrtu. Lahko jim naredite tudi hotel za žuželke na vašem vrtu.
Najolj znani so črički. Čričke lahko sami nalovimo in jih prenesemo v naš vrt. Po naravi so plenilci in tako jedo uši in ostale zajedalce. Poleg čričkov pa je dobro v naš vrt privabiti še naslednje žuželke:
Pikapolonica: tudi pikapolonice so dobri plenilci in imajo najraje listne uši, katere so trn v peti večini vrtov. Če slučajno v vrtu nimate listnih uši, pa se bo pikapolonica zadovoljila tudi s pršicami in majbšimi insekti. Prav tako pa pikapolonice jedo jajčeca hroščov, vešč in ostalih insektov. Najboljši način, kako privabiti pikapolonice je, da nasadite nižje cvetlice (grobeljnik, kozmej, vretenčnik, …), saj na ta način pikapolonice lažje najdejo nektar.
Bogomoljka: Te žuželke so dobesedno poguba za insekte, saj so tako kot že omenjeni žuželki plenilci. Res pa je, da pa bogomoljke jedo tudi rastline, zato je lahko riskantno imeti le-te v vrtu.
Zajedalska osa: Tu ne gre za vsem poznane škodoželjne ose. Ta vrsta ose je majhna in se hrani večinoma z insekti, ki jih najdemo na vrtu. Najbolj pogoste vrste te ose so: Ichneumon, Chalcid, Trichogramma in Braconid. Hranijo se z gosenicami, veščami, listnimi ušmi in ostalimi insekti in žuželkami. Poleg tega, pa svoja jajčeca izležejo med jajčeca zajedalcev in tako uničijo jajčeca zajedalcev, ko se osa izleže. Da lahko te ose preživijo na vašem vrtu potrebujejo vlago in hrano. Zato je priporočlijo, tako kot pri pikapolonicah, da nasadite že omenjene rože.
Zeleni mrežekrilec: To so občutljiva, skoraj prozorna bitja, ki jih najdemo v različnih barvah. Hranijo se z listnimi ušmi, jajčeci pajkov, vešč, … Privabimo jih lahko z različnimi rastlinami: angeliko, koprom, kozmejem in sončnicami.
Omenjeni nasveti, kako se znebiti zajedalcev v vrtu, so najboljši in najbolj organski nasveti, kako na naraven način obvarovati vaš vrt pred zajedalci in neškodljivo za žuželke.
Povišanje temperature in kislosti morja negativno vpliva na razvoj morskih zvezd.
Časnik ScienceDaily je objavil raziskavo, ki kaže, da lahko povišana temperatura morij ter koncentracija ogljikovrga dioksida dramatično dvigne populacijo morskih zvezd.
Ta raziskava je bila narejena s strani University of British Columbia in je prva, ki se je osredotočila na posladice povišanja kislosti morja – podrobneje so vzeli pod drobnogled morska bitja, ki nimajo zunanjega oklepa. Raziskovalci so v podobnih pogojih, katere najdemo v morju, preučevali vrsto morske zvezde im. Pisaster ochraceus, katero najdemo ob obali Pacifika v Severni Ameriki.
Povišanje temperature morja za 3°C in podvojitev koncentracije ogljikovega dioksida omogoča morski zvezdi, da se razvija kar dvakrat hitreje, kot bi se normalno. To pa povzroča tudi povišano težo same zvezde, saj je morska zvezda razvila v normalnih pogijoh težka 11gramov, morska zvezda razvita v spremenjenih pogojih pa tehta 17gramov. Vse to posledično vpliva na celoten ekosistem, saj v svojem življenskem ciklu potrebujejo tudi več hrane, kar spet poruši ravnovesje.