Revmatoidni artritis je kronična vnetna bolezen, ki jo uvrščamo med avtoimunska obolenja. Gre torej za tip bolezni, pri katerih začne imunski sistem napadati dele telesa, v tem primeru sklepe. Najbolj tipičen simptom revmatoidnega artritisa je vnetje sklepov, ki ga lahko spremlja zelo huda bolečina, zaradi katere so pogosto močno ovirane celo osnovne vsakodnevne aktivnosti. Na območju prizadetih sklepov lahko opazite tudi pordelost oziroma spremembo barve kože. Za revmatoidni artritis so običajno značilne izmenjujoče se faze t. i. zagonov in remisij. Zdravilo za bolezen sicer še ne obstaja, vendar pa so po drugi strani na voljo zdravila, s katerimi je mogoče ublažiti simptome in podaljšati trajanje remisij. Pri tem je pomembno, da se tudi med remisijami natančno spremlja bolnikovo stanje. To omogoča hitro prilagajanje odmerka ali menjavo zdravila, posledično pa je življenje z revmatoidnim artritisom bistveno znosnejše, kot bi bilo sicer.
1. S staranjem se lahko pojavljajo dodatni simptomi
Revmatoidni artritis je lahko diagnosticiran zelo zgodaj – včasih celo pri otrocih. Sprva se kaže predvsem v obliki vnetja sklepov in bolečin, postopoma pa se lahko začnejo pojavljati tudi drugi simptomi, ki niso neposredno povezani s sklepi. Osebe, ki so se naučile obvladovati primarne simptome revmatoidnega artritisa, lahko tako s staranjem presenetijo dodatne težave. Pojavljati se lahko na primer začnejo težave s spominom in/ali s kronično utrujenostjo, zaradi katere potrebujete precej več spanca oziroma počitka kot v preteklosti. Med možne »sekundarne« simptome revmatoidnega artritisa pa denimo spada tudi pospešeno zmanjševanje telesne teže, ki ni povezano s spremembo prehranjevalnih navad in/ali navad, povezanih z gibanjem.
2. Možna je kombinacija revmatoidnega artritisa in lupusa
Simptomi revmatoidnega artritisa so lahko včasih precej sorodni simptomom lupusa, ki ga prav tako uvrščamo med avtoimunska obolenja. To lahko nekoliko oteži pot do ustrezne diagnoze, pri čemer pa naj opozorimo, da ni nujno, da se diagnozi izključujeta. Revmatoidni artritis in lupus se lahko pri isti osebi razvijeta sočasno. V tovrstnih primerih govorimo o prekrivnem sindromu. Tisto, kar druži revmatoidni artritis in lupus, je predvsem negativen vpliv na sklepe. Lupus lahko nato spremljajo težave, kot so kožne razjede, težave z ledvicami ter zmanjšanje števila krvničk in trombocitov. Omenimo pa naj še, da je lahko ena od bolezni v remisiji, druga pa v fazi zagona.
3. Pomembno je pravo razmerje med gibanjem in počitkom
Zaradi bolečin lahko revmatoidni artritis močno zmanjša željo po gibanju, vendar je prav gibanje ena od najboljših naravnih metod za ublažitev bolečine, ki se pojavlja pri tej bolezni. Priporočamo, da izberete aktivnost, ki je čim manj obremenjujoča za sklepe, in začnete počasi. Nato pa lahko postopoma povečujete trajanje in intenzivnost aktivnosti. Obenem upoštevajte, da je počitek prav tako pomemben kot gibanje. Tudi pretiravanje s telesno aktivnostjo lahko namreč prispeva k vnetjem, posebno med zagoni bolezni.
4. Izguba odvečnih kilogramov je lahko zelo koristna
Raziskave kažejo, da je čezmerna telesna teža povezana s hitrejšim napredovanjem revmatoidnega artritisa in z izrazitejšimi simptomi. Če ste pretežki, je torej vsekakor koristno, da se poskušate znebiti odvečnih kilogramov, kar lahko obenem poskrbi za neposredno razbremenitev sklepov, predvsem kolenskih sklepov in kolkov.
5. Zdravje srca in ožilja si zasluži posebno pozornost
Vnetja, značilna za revmatoidni artritis, niso nujno vezana samo na sklepe. Zajamejo lahko tudi druge dele telesa, vključno s srcem oziroma srčno-žilnim sistemom. Redno spremljanje zdravja srca in ožilja je zato za bolnike z revmatoidnim artritisom zelo pomembno. Seveda pa so nujne tudi zdrave navade za zmanjšanje tveganja za težave s srčno-žilnim sistemom (izogibanje nasičenim maščobam, opustitev kajenja itn.).