Zeliščarji vidijo ključ za odpravljanje kožnih obolenj v obnavljanju notranjega ravnovesja. Zato se raje odločajo za čistilna in hladilna zelišča, namesto krem in mazil, ki sicer lahko odpravijo simptome, ne pa tudi vzrokov težav. Podobno načelo obnavljanja porušenega ravnovesja pozna tudi ajurvedsko zdravilstvo: preveč pite (ognja) povzroči pregrevanje krvi in zastrupljanje kože; preveč vate (vetra) ima za posledico izsuševanje kože in srbenje, medtem ko preveč kaphe (vlage) povzroča gnojne izpuščaje in kožna vnetja.
Težave zdravijo s hlajenjem, vlaženjem oziroma sušenjem kože z ustreznimi zelišči in dieto. V tradicionalni kitajski medicini je koža povezana s pljuči, vej či (obrambna energija), in telesnimi tekočinami. Zdravljenje temelji na podobni filozofiji, kot so jo uporabljali pri zdravljenju otroških ekcemov v londonski bolnišnici. Pri suhih ekcemih z luščenjem obolele kože, ki jih je težko zdraviti s sredstvi moderne zahodne medicine, so si pomagali s hladilnimi kitajskimi zelišči, ki spodbujajo pretok telesnih tekočin, in dosegli osupljive uspehe. Glivična obolenja, kožni zajedavci in težave z lasmi lahko kažejo na oslabelost imunske odpornosti, zato jih zdravijo z zelišči, ki imajo krepčilne lastnosti in utrjujejo imunost.
Ekcem
Ekcem je kožno vnetje, ki je lahko povezano z alergijami, živčnimi stresi ali s preobčutljivostjo na kemične snovi in kovine. Lahko je omejeno na majhno površino, na primer pod kovinskim pasom od zapestne ure, alergijski ekcem pa lahko zajame tudi večje predele kože. Pogosto so prizadete tudi kožne gubice pod komolcem ali pod prsmi. Ključni simptomi ekcema so: rdeči, vneti predeli kože, srbenje, izcedek iz prizadetih površin, nastajanje krast iz izcedka in v akutnih primerih lahko rane tudi krvavijo. Najboljša zdravilna zelišča, ki pomagajo proti ekcemu so navadni repinec (Arctium lappa) – listi, navadna rosnica (Fumaria officinalis) – nadzemni deli, dveletni svetlin (Oenothera biennis) – eterično olje, či šao jao (Paeonia lactiflora) – korenina, navadna zvezdica (Stellaria media) – nadzemni deli, kopriva (Urtica dioica) – nadzemni deli, in divja mačeha (Viola tricolor) – nadzemni deli.
Navadni repinec čisti, odvaja in spodbuja izločanje urina. Pomaga pri vseh kožnih stanjih z zastrupitvami, še zlasti pri ekcemu s krastami. Uporabljamo prevretek ali do štiri ml tinkture trikrat dnevno. Navadni repinec lahko kombiniramo z drugimi čistilnimi zelišči, kot so kislica, črnobina, plezajoča lakota, divja mačeha in črna detelja. Cvetove in liste dodamo prevretku le za eno do dve minuti.
Navadna rosnica čisti, odvaja in spodbuja izločanje urina. Iz krvi odstranjuje strupene snovi, ki vplivajo na kožo. Uporabljamo poparek ali do štiri ml tinkture trikrat dnevno. Navadno rosnico lahko mešamo s tinkturami drugih čistilnih zelišč, kot so repinec, kislica, črnobina in plezajoča lakota.
Olje iz semen dveletnega svetlina vsebuje esencialne maščobne kisline, ki zagotavljajo zdravje tkiv. Uporabljamo ga do tri g dnevno v obliki kapsul (za otroke enega do dva g dnevno). Dveletnega svetlina ne mešamo z drugimi zelišči.
Či šao jao oziroma korenina rdeče potonike hladi in spodbuja krvni obtok. Pomaga pri »vročih« stanjih. Najbolje jo je uporabljati v kombinacijah, in sicer v obliki tinkture ali prevretka. To vrsto potonike kombiniramo s hladnimi in čistilnimi zelišči, kot so šeng di huang (Rehmonnia glutinosa), divja mačeha, mu dan pi (skorja potonkinih korenin), fang feng (Ledebouriella seseloides) in mu tung (Akebia trifoliata), da izboljšamo učinek.
Navadna zvezdica vlaži in nalahno stiska tkivo. Celi tudi rane ter blaži draženja in pomaga celiti poškodbe. Uporabljamo jo tako, da kremo ali mazilo nanašamo po navodilih. V vodo za kopanje pa lahko damo eno žlico vlitega olja. Navadne zvezdice ne mešamo z drugimi zelišči.
Kopriva stiska in krči tkivo, krepi in spodbuja obtočila ter učinkuje predvsem v primerih, ko je ekcem povezan s slabim obtokom. Uporabljamo jo kot poparek ali tinkturo oziroma zunanje v mazilu ali kremi. Koprivo uporabljamo samo ali jo dodajamo drugim čistilnim zeliščem, kot so divja mačeha, črna detelja, črnobina ali plezajoča lakota, v poparkih in tinkturah.
Divja mačeha deluje proti vnetjem, diuretično in odvajalno. Najbolje se obnese pri mezečih mozoljčkih. Notranje jo uporabljamo kot poparek ali tinkturo, zunanje pa v mazilu ali kremi. Za zunanjo uporabo divje mačehe ne mešamo z drugimi zelišči. Za notranjo uporabo pa jo lahko tudi kombiniramo s plezajočo lakoto, koprivo, črno deteljo, navadno rosnico in drugimi čistilnimi ali krepčilnimi zelišči. Izogibamo se večjim dozam.
Akne
Akne so vnetje lojnic v koži, ki se lahko začne s podkožnimi ogrci. Obolenje je še posebej pogosto med najstniki. Ključni simptomi aken so vneti mozoljčki, izrazito mastna koža ter okuženi mehurčki na koži in v hujših primerih brazgotine. Najboljša zdravilna zelišča za akne so česen (Allium sativum) – glavica, zelje (Brassica oleracea) – listi, in melalevka (Melaleuca alternifolia) – eterično olje.
Česen deluje proti mikrobom in glivicam. Je dobro razkužilo pri kožnih okužbah. Uporabljamo ga tako, da s prerezanim strokom natremo prizadeto področje. Česen ne mešamo z drugimi zelišči. Uporabljamo ga pri kuhi. Neprijeten vonj pa odpravljamo s peteršiljem. Zaradi močnega vonja se z njim mažemo ponoči.
Zelje je živilo, ki deluje proti mikrobom in vnetjem ter pospešuje celjenje. Soku iz 250 g listov dodamo 250 ml destilata virginskega nepozebnika, odcedimo, dodamo dve kapljici limoninega olja in uporabimo kot losjon. Zelje uporabljamo samo, čistilne učinke pa mu lahko povečamo z dodajanjem koprive in repinca. Znižuje sladkor in kislost jedi.
Melalevka se zaradi močnega protimikrobnega učinka dobro obnese pri okužbah kože. Uporabljamo jo tako, da en ml melalevkinega olja zmešamo z 10 ml vode ali rožne vode in destilatom virginskega nepozebnika ter to uporabimo kot losjon. Melalevke ne mešamo z drugimi zelišči, za izboljšanje čistilnega in protimikrobnega učinkovanja pa ji lahko dodamo koprivo, repinec ali rudbekijo.
Luskavica
Luskavica je bolezen, ki je posledica povečanega tvorenja kožnih keratinocitov, ki nato ne dozorijo v normalni keratin. Lahko je povezana z motnjami v imunskem sistemu ali sledi poškodbi in okužbi kože s streptokoki. Morda je tudi posledica stresa in zaskrbljenosti, pogosteje pa se pojavlja pri napetih in samotarskih ljudeh, ki se izogibajo tesnejšim stikom z drugimi ljudmi. Nagnjenost k luskavici je pogosto dedna. Ključna simptoma luskavice sta: lise vnete, rdeče kože, pogosto pokrite s srebrnkastimi luskami ter ciklično ponavljanje obdobij ozdravitev in obnavljanja simptomov. Najboljša zdravilna zelišča, ki pomagajo pri luskavici, so plezajoča lakota (Gallium aparine) – celotna rastlina, kislica (Rumex crispus) – korenina, navadna črnobina (Scrophularia nodosa) – nadzemni deli, grenkoslad (Solanum dulcamara) – skorja korenine, in črna detelja (Trifolium pratense) – cvetovi.
Plezajoča lakota čisti, pospešuje izločanje urina ter stiska in krči tkivo. Uporabna je pri mnogih kožnih obolenjih. Uporabljamo jo tako, da vzamemo 10 ml svežega soka ali poparek trikrat dnevno. Zunanji uporabi pa sta namenjena mazilo ali krema na njeni osnovi. V povezavi s črno deteljo plezajoča lakota zavira pretirano množenje celic. Veže se tudi z zelišči s čistilnimi lastnostmi, kot sta kopriva in črnobina. Mešamo tri dele plezajoče lakote in enega do dva dela drugih zelišč.
Kislica čisti, pospešuje izločanje urina in odvaja. Spodbuja tudi pretok žolča in odplavlja strupene snovi. Vzamemo poparek ali tinkturo. Zmešana z repincem deluje čistilno. S češminovim vinom ali črnobino pa pomaga čistiti in umirjati jetra.
Navadna črnobina učinkuje proti vnetjem, čisti in spodbuja obtočila ter pomaga pri mnogih kroničnih kožnih obolenjih. Vzamemo poparek ali tinkturo. Z divjo mačeho in črno deteljo pomaga normalizirati rast kože. Dobro se veže tudi s čistilnimi zelišči, kot sta plezajoča lakota in kislica. Navadna črnobina spodbuja srce, zato se jo morajo izogibati bolniki z nenormalnim utripom (tahikardija).
Grenkoslad deluje proti vnetjem in kot krepčilo za jetra ter pomaga, kadar je luskavica povezana z revmatičnimi težavami. Uporabljamo ga tako, da iz 15 g zelišča in 500 ml vode pripravimo prevretek. Dnevna doza je tri vinske čaše ali sedem in pol ml tinkture. Grenkoslad uporabljamo samostojno ali skupaj s čistilnimi zelišči, kot sta kislica in črnobina. Dodajamo ga čeladnici in drugim zeliščem za umirjanje živcev, če je vznemirjenost posledica stresa. Veliki odmerki grenkoslada lahko povzročijo slabost in pospešijo srčni utrip.
Črna detelja čisti in pospešuje izločanje urina ter pomaga pri ekcemu in drugih kožnih obolenjih. Notranje jo uporabljamo tako, da vzamemo poparek ali tinkturo, zunanje pa jo uporabljamo kot mazilo ali kremo. Lahko jo mešamo s protivnetnimi in čistilnimi zelišči, kot so plazeča lakota, grenkoslad, kopriva ali 10 kapljic tinkture Arbor vitae (zlate ciprese).
Glivične okužbe
Srbeči lišaji, atletsko stopalo in druge kožne okužbe so posledica delovanja glivic, kot so microsporum, trichophyton in epidermophyton. Najpogosteje so okuženi prsti na nogah in lasišče. Ključna simptoma glivične okužbe sta: rdeči, močno srbeči ali skeleči predeli kože in otrdela koža, ki se lušči. Najbolj učinkovite zdravilne rastline zoper glivične okužbe so aloja (Aloe vera) – listi, ognjič (Calendula officinalis) – cvetni listi, in mira (Commiphora molmol) – eterično olje in smola.
Aloja blaži in umirja vzdraženo kožo, uničuje zajedavce ter pomaga proti garjam. Uporabljamo jo tako, da gel iz svežega lista nanesemo neposredno na prizadeto mesto. Uporabimo lahko tudi mazilo. Uporabljamo jo samo.
Ognjič učinkuje proti glivicam, krči in stiska tkivo ter vlaži suho in vneto kožo. Uporabljamo ga kot kremo ali mazilo. Poparek na njegovi osnovi pa damo v kopel za noge ali uporabimo za izpiranje. 500 ml ognjičevega poparka primešamo še pet ml melalevkinega olja za učinkovitejše protiglivično delovanje.
Mira učinkuje proti glivicam, dviguje odpornost ter krči in stiska tkivo. Uporabljamo jo tako, da v 100 ml vode damo 10 kapljic mirinega olja ali 10 ml tinkture na njeni osnovi in uporabimo za izpiranje. Trikrat dnevno lahko vzamemo tudi po en ml tinkture na njeni osnovi. Miro uporabljamo samo. Za zunanjo uporabo ji lahko dodamo enako količino Arbor vitae (zlate ciprese) ali pa miro primešamo ognjičevi kremi. Interno jo uporabljamo s kapsulami škrlatne rudbekije. Uživanje mire med nosečnostjo je lahko škodljivo.
Izpadanje las (alopecija)
Lasje lahko izpadejo povsem ali v pramenih: pri moških je plešavost pogosto dedna. Izpadanje las v manjšem obsegu je lahko posledica pomanjkanja vitaminov. Ključni simptom alopecije je pleša ali izpadanje las. Zgodnje sivenje pa je lahko dedno ali tudi posledica stresov ali prezgodnje menopavze. Ključni simptom zgodnjega sivenja pa je, da lasje začnejo izgubljati prvotno barvo že pri dvajsetih ali tridesetih letih.
Najbolj učinkovite zdravilne rastline zoper izpadanje las in zgodnje sivenje so arnika (Arnica montana) – cvetovi, pelin (Artemisia abrotanum) – nadzemni deli, he šov vu oziroma kitajska dresen (Polygonum multiflorum) – gomolj, in žajbelj (Salvia officinalis) – listi.
Arnika spodbuja krvni obtok. Uporabljamo jo tako, da jo kot kremo ali mazilo nanesemo na prizadeto mesto. Razredčeno tinkturo na njeni osnovi pa uporabimo za izpiranje las. Njeno učinkovanje okrepijo zelišča za umirjanje živcev in dodajanje vitamina B. Pitje poparkov iz pekoče koprive in repinca okrepi čistilno delovanje. Arnike ne dajemo na odprte rane in je ne uživamo.
Pelin je tradicionalno zdravilo za spodbujanje rasti las, čeprav za ta sloves ni znanstvene potrditve. Uporabljamo ga tako, da vzamemo 10–20 ml tinkture do trikrat dnevno. Običajni poparek uporabljamo tudi za izpiranje las. Njegovo učinkovanje okrepijo zelišča za umirjanje živcev: poparku dodajamo koprivo, rožmarin in žajbelj; dobrodejno je tudi dodajanje rudninskih snovi in vitamina B. Nosečnice se morajo pelina povsem izogibati.
He šov vu oziroma kitajska dresen krepi ledvice. V kitajskem zdravilstvu jo priporočajo pri prezgodnji menopavzi in zgodnjem sivenju. Jemljemo prevretek ali tinkturo (do 15 ml na dan). Na trgu je mogoče dobiti tudi patentirane mešanice. Zelišče uporabljamo samo ali v povezavi s krepčili, kot so nu džen dzi (Ligustrum lucidum), šu di huang (kuhano zelišče Rehmannia glutinosa) ali barozoma (Barosoma betulina). Dvema deloma he šov vuja in šu di huanga dodamo en del drugih zelišč. Zelišča naj ne uživajo bolniki z drisko.
Žajbelj je tradicionalno zdravilo za obnavljanje barv. Če je mogoče, naj pridejo do izraza tudi njegove krepčilne in hormonalne lastnosti. Poparek žajblja uporabljamo za pitje, pa tudi za izpiranje las. Poparek za spiranje las, ki mu dodamo rožmarin in koprivo, pomaga potemniti lase. Terapevtskih doz žajblja naj se izogibajo nosečnice in epileptiki.
Prhljaj
Prhljaj so majhni koščki odmrle kože na lasišču. Nadležno težavo lahko spremlja seboroični dermatitis, ki se lahko kot luskinast izpuščaj pojavi tudi na obrazu in prsih. Ključna simptoma prhljaja sta očitne belkaste luskinice na ovratniku ter suhi in krhki ali mastni lasje z rumenimi luskinami. Najbolj učinkoviti zdravilni rastlini zoper prhljaj sta milovec (Quillaja saponaria) – lubje, in rožmarin (Rosmarinus officinalis) – nadzemni deli.
Milovec čisti in zdravi vnetja, vsebuje pa tudi veliko saponinov. Uporabljamo ga tako, da 500 ml prevretka zmešamo z 200 g blagega mila in uporabimo kot šampon. Milovec ne mešamo z drugimi zelišči in primeren je samo za zunanjo uporabo.
Rožmarin stiska in krči tkivo, razkužuje in spodbuja obtočila ter pomaga tudi pri luskavici, ki je zajela lasišče. Poparek na osnovi rožmarina uporabljamo za izpiranje las. Pripravimo ga tako, da dva tedna prej zmečkamo v 250 ml navadnega šampona 15 g zelišča. Poparek za spiranje las, ki mu dodamo korenino pekoče koprive, deluje krepčilno in spodbuja krvni obtok.