Ščitnica za večino ljudi ni nekaj, o čemer bi razmišljali pretirano pogosto. Morda sicer veste, kje približno se ta žleza nahaja, morda celo to, da je po obliki podobna metuljčku, tu pa se znanje večine ustavi. Prav tako se večina ne zaveda, kako velik vpliv na naše zdravje in počutje ima lahko ščitnica – če se seveda ne pojavijo težave s to žlezo. Takrat postane zelo hitro jasno, da je pravilno delujoča ščitnica ena od osnov dobrega zdravja.
Najpogostejša motnja hipotiroidizem, težave s ščitnico pa so posebej pogoste pri ženskah
Težave, povezane s ščitnico, delimo v dve osnovni kategoriji. Pri prvem tipu ščitničnih motenj, za katere se uporablja poimenovanje hipotiroidizem, gre za upočasnjeno delovanje ščitnice. Posledično se ne izloča dovolj ščitničnih hormonov. Po drugi strani pa je za hipertiroidizem – drugo skupino najbolj tipičnih ščitničnih obolenj – značilna pretirano aktivna ščitnica. Tvorba hormonov je tako čezmerna.
Hipotiroidizem velja za najbolj razširjeno obliko ščitničnih obolenj. Razmerje med deležem oseb z diagnosticiranim hipotiroidizmom in deležem oseb s hipertiroidizmom je približno 5 : 1. Podobno pa je tudi razmerje med moškimi in ženskami z diagnosticirano motnjo delovanja ščitnice. Tovrstne težave so namreč bistveno pogostejše pri ženskah, pri katerih je verjetnost za nepravilno delovanje ščitnice kar od pet- do osemkrat večja kot pri moških.
Simptomi, ki opozarjajo, da vaša ščitnica ne izloča dovolj hormonov
Hipotiroidizem je lahko povezan z različnimi vzroki, na primer z vnetjem ščitnice ali s pomanjkanjem joda, pogosto pa gre preprosto za avtoimunsko obolenje. Pomanjkanje joda sicer danes večinoma ni več težava, zasluge za to pa ima seveda dodajanje tega minerala soli. Najbolj zanesljivo informacijo o tem, ali vaša ščitnica deluje tako, kot bi morala, prinese analiza vzorca krvi. Nepravilno delovanje ščitnice je včasih odkrito po naključju, na primer v sklopu rutinskih preiskav, ki se izvedejo zaradi drugih diagnoz. Tako lahko ugotovite, da je z vašo ščitnico nekaj narobe, preden se pojavijo kakršni koli simptomi. Seveda pa je pogostejši obraten potek: kopičenje simptomov, ki sprva niso pripisani nepravilnemu delovanju ščitnice, pot do ustrezne diagnoze pa je lahko včasih precej dolga.
Ena od prvih težav, ki se praviloma pojavijo pri ljudeh, katerih ščitnica ne izloča dovolj hormonov, je naglo naraščanje telesne teže. Čeprav je druga vaša prehrana praktično nespremenjena, hkrati pa niste spremenili navad, povezanih z gibanjem, postaja številka na tehtnici praktično neukrotljiva. Tovrstne težave so povezane z dejstvom, da hipotiroidizem upočasni metabolizem. Upočasnjeno delovanje ščitnice je lahko poleg tega krivo za to, da vas nenehno zebe in da ste pogosto zelo utrujeni. Možne so tudi težave s spanjem in hripavostjo. Med tipične simptome hipotiroidizma spadajo še zelo suhi lasje in koža, občutek mišične šibkosti, napihnjenost in sorodne prebavne težave, pogosta zadihanost že ob manjših naporih in upočasnjen srčni utrip. Sčasoma pa se lahko pojavijo tudi težave s povišanim holesterolom.
Simptomi čezmernega delovanja ščitnice
Težave, povezane s telesno težo, so značilne tudi za hipertiroidizem, le da gre za težave, ki so skorajda diametralno nasprotne tistim, ki se pojavljajo pri hipotiroidizmu. Za čezmerno delovanje ščitnice je značilno naglo upadanje telesne teže, pri čemer ne gre toliko za izgubljanje maščob kot za izgubljanje mišične mase. Če vaša ščitnica izloča preveč hormonov, ste lahko hkrati zelo občutljivi na nekoliko višje temperature. Posledično se pojavijo težave s čezmernim znojenjem. Hipertiroidizem se lahko odraža tudi v obliki pogostejše razdražljivosti in nemira oziroma tesnobnih občutkov. Temu se nemalokrat pridružita nekontrolirana tresavica in pospešeno utripanje srca.
Podobno kot pri upočasnjenem delovanju ščitnice se lahko tudi tu pojavijo težave s spanjem, poleg tega pa imajo osebe, ki se spopadajo s hipertiroidizmom, pogosto tudi težave z očmi oziroma z vidom in z nerednimi menstruacijami. Pri hipertiroidizmu lahko pri otipu vratnega predela pogosto zaznamo, da je ščitnica povečana. Postopoma je možno dodatno otekanje, ki zahteva takojšen pregled pri zdravniku.
Najkoristnejša hranila in dodatki za podporo ščitnici
Kot je bilo že omenjeno, jod danes praviloma ni težava, saj je mogoče praktično v vsaki trgovini kupiti jodirano sol. Seveda pa lahko k temu, da bo imelo vaše telo in s tem tudi vaša ščitnica na voljo dovolj joda, pripomorete tudi s pogostejšim uživanjem živil, bogatih z jodom, ali z uporabo prehranskih dopolnil. Če je bilo pri vas že diagnosticirano nepravilno delovanje ščitnice, seveda preverite, ali je dodajanje joda pri vaši diagnozi sploh priporočljivo oziroma kakšen je priporočljiv dnevni vnos tega minerala. Med tistimi, ki so potrebni za normalno delovanje ščitnice, sta poleg joda zelo pomembna še selen in cink. Priporočen dnevni vnos pri selenu je približno 60 µg, pri selenu pa približno 10 mg.
V povezavi z optimalnim delovanjem ščitnice je smiselno omeniti tudi tirozin, ki ga uvrščamo med aminokisline. Čeprav gre za t. i. neesencialno aminokislino, torej za eno od aminokislin, ki jih lahko v nasprotju z esencialnimi naše telo sintetizira samo, je za boljše delovanje ščitnice včasih smiseln nekoliko večji vnos. Tirozin namreč sodeluje pri tvorbi ščitničnih hormonov. Za povečan vnos tirozina praviloma zadošča prehrana, ki vsebuje približno 20–30 odstotkov beljakovin, po potrebi pa si lahko pomagate s prehranskimi dopolnili (tudi glede tovrstnih prehranskih dopolnil je seveda priporočljiv predhodni posvet z zdravnikom oziroma s specialistom).
Vitamine iz skupine B sicer običajno povezujemo z zdravjem las, nohtov in kože ter z optimalnim delovanjem živčnega sistema, vendar lahko v tej skupini najdemo tudi vitamine, ki prispevajo k boljšemu zdravju ščitnice. Še posebej koristni pa so lahko kot pomoč pri lajšanju posameznih simptomov ščitničnih obolenj, predvsem pri utrujenosti in nemiru.
Pozabiti ne smete niti na vitamin D; gre namreč za snov, ki ni pomembna »samo« za zdrave kosti in zobe ter za močan imunski sistem, ampak je pomanjkanje vitamina D povezano tudi s povečanim tveganjem za hipotiroidizem. Priporočljivo je torej, da pazite, da ima vaše telo resnično na voljo dovolj tega vitamina, predvsem v zimskih mesecih. Vsekakor pa je pametno, da pred morebitnim dodajanjem preverite vrednosti, saj bo tako precej lažje poiskati najustreznejši odmerek.
Obstaja tudi nekaj študij, ki nakazujejo, da so lahko za podporo ščitnici koristni tudi nekateri rastlinski izvlečki. Za še posebej obetavne so se izkazali izvlečki gotu kole (Centella asiatica), ašvagande (Withania somnifera) in indijske koprive (Coleus forskohlii). Večinoma je šlo sicer za manjše študije, zato strokovna javnost še ni povsem enotna glede vplivov izvlečkov omenjenih rastlin na ščitnico.