0,00 EUR

V košarici ni izdelkov.

Zdravje & prehranaHipotiroidizem ali premalo aktivna ščitnica? Pomagajmo si sami

Hipotiroidizem ali premalo aktivna ščitnica? Pomagajmo si sami

MORDA VAS ZANIMA

Hipotiroidizem ali premalo aktivna ščitnica je bolezen, ko ščitnica ne proizvaja dovolj tiroidnega hormona. Ščitnica je žleza z notranjim izločanjem. Izloča pomembne hormone, ki potujejo po krvi do receptorjev, ki jih najdemo po vsem telesu.

- Oglas -

Ščitnični hormoni pripomorejo k razgradnji holesterola v jetrih, nadzirajo raven trigliceridov v krvi, hkrati pa tudi pomagajo, da se hranila v hrani spremenijo v energijo. Glede na to, da igrajo tako pomembno vlogo v naši presnovi, lahko slabo delovanje ščitnične žleze vpliva na vsak del našega telesa, zlasti na našo telesno raven energije ter zmožnost porabljanja kalorij.

Kaj je hipotiroidizem?

Težava nastopi, ko ta nadvse pomembna žleza ne tvori dovolj hormonov ter jih posledično premalo izloča. To stanje, ki lahko privede do resnih zdravstvenih težav, imenujemo hipotiroidizem.

Po nekaterih ocenah ima približno 40 odstotkov ljudi težave z zmanjšanjem delovanja ščitnice. Te težave še posebno ugotavljamo pri ženskah v zrelih in starejših letih. V tvegano skupino spadajo tudi drugi starejši, ki imajo avtoimunske bolezni, kot so na primer sladkorna bolezen tipa 1, revmatoidni artritis ter celiakija.

- Oglas -

Navajam nekaj pogostih simptomov hipotiroidizma. Ti so: sprememba presnove in prebave, sprememba apetita, spanja, srčnožilnih neravnovesij, telesne energije, razpoloženja ter spremembe pri rasti las in nohtov.

V nadaljevanju predstavljam morebitne vzroke in simptome za nastanek hipotiroidizma.

Najpomembnejše pri zdravljenju hipotiroidizma je odprava vzrokov ter posledic nepravilnega delovanja ščitnice. Ti so lahko na primer vnetje (tiroiditis), prekomerna uporaba zdravil na recept, premalo hranil ter hormonsko neravnovesje, ki je posledica stresnega življenja.

Hipotiroidizem ali premalo aktivna ščitnica

Vzroki za nastanek hipotiroidizma

Vnetje ščitnične žleze

Najpogostejši vzrok za hipotiroidizem je Hashimotov tiroiditis. Ta nastane zaradi vnetja ščitnice in sodi med avtoimunske bolezni.

Zakaj pride do tega? Naš imunski sistem si zmotno predstavlja, da so ščitnične celice tujek, torej da niso del našega telesa, zato jih skuša na vsak način odstraniti, še preden bi lahko povzročile škodo oziroma bolezen. Ta proces privede v našem telesu do vnetja in težav z zdravjem.

Dr. Datis Kharrazian, klinični profesor na Department of Preventative Medicine at Loma Linda University School of Medicine in na National University of Health Science in Bastyr University, ugotavlja, da ima 90 odstotkov ljudi s hipotiroidizmom Hashimotovo avtoimunsko bolezen, ki je vzrok vnetja žleze ščitnice.

- Oglas -

Prav tako pa so ključni tudi drugi dejavniki, ki privedejo do vnetja, in sicer:

Slaba prehrana ter pomanjkanje joda in selena

Uživanje hrane s premalo hranili, zlasti mineralov, kot sta jod in selen (najpomembnejša minerala za delovanje ščitnice), poveča tveganje za nastanek ščitničnih obolenj. Navedena minerala namreč telo nujno potrebuje za tvorjenje ščitničnih hormonov. Pomanjkanje selena v telesu lahko poveča tveganje za nastanek tiroiditisa ‒ vnetja ščitnice, in sicer tako, da zaustavi aktivnosti glutationa, ki nadzoruje vnetja v telesu ter preprečuje oksidativni stres.

Vnetje črevesja (sindrom prepustnosti črevesja)

Nezdravo okolje v črevesju prispeva k pomanjkanju hranil in poveča avtoimunske aktivnosti v telesu.

Sindrom prepustnosti črevesja (angl. leaky gut syndrome) nastane, ko se na črevesnih stenah pojavijo majhne razpoke, ki omogočajo vstop strupenih substanc v krvni obtok. Tako bakterije, glivice in njihovi toksini pa tudi neprebavljene beljakovine, maščobe in odpadki, ki v zdravih razmerah ne bi imele te možnosti, zdaj skozi poškodovane hiperpropustne stene črevesja pronicajo v krvni obtok in povzročajo težave imunskemu sistemu, kar vodi k avtoimunski bolezni. Vnetni proces povzroči otekanje in prisotnost mnogih strupenih snovi, ki zavrejo absorpcijo vitaminov in za telo bistveno pomembnih aminokislin.

Prepustno črevesje ne absorbira pravilno hranilnih snovi. Tako se v telesu pojavi tudi pomanjkanje vitaminov ter mineralov, kar povzroča napihnjenost, vetrove ter trebušne krče. Vse navedene težave sčasoma pripeljejo do večjih sistemskih zdravstvenih tegob, kot so utrujenost, glavoboli, pomanjkanje koncentracije ter težave s pomnjenjem.

Vnetje črevesne stene povzročajo številni dejavniki. Črevesna sluznica mora biti za optimalno delovanje črevesja zdrava, bakterijska populacija v črevesju pa uravnotežena. To sta najpomembnejša dejavnika, ki določata črevesno zdravje. Ob pomanjkanju enega samega se prepustnost črevesja spremeni.

Vnetja povzročajo antibiotiki, ki vodijo v razrast nenormalne črevesne flore, v kateri se z veseljem udomačijo bakterije, paraziti, kandida ter druge glive. K vnetju črevesne flore znatno pripomore tudi uživanje alkohola in kofeina, ki sta obe močni dražili, prav tako hrana in pijača, ki je okužena s paraziti in bakterijami (H.pylori).

Vnetje črevesne stene povzročajo tudi kemikalije, prisotne v konzervirani in predelani hrani (barvila, konzervansi), glive ter mikotoksini, ki se kopičijo v skladiščenih žitih, sadju ter prečiščenih ogljikovih hidratih. Pomanjkanje encimov, laktaze in celiakija so prav tako vzroki za tovrstno vnetje. Nadalje med povzročitelje vnetja prištevamo tudi kortikosteroide, ki jih dobivamo na recept, pa tudi hormonske tablete, kot so kontracepcijske tablete in druge.

Vnetje povečuje tudi uživanje hrane, ki je polna visoko prečiščenih ogljikovih hidratov (čokoladne ploščice, piškoti, torte, bel kruh, brezalkoholne pijače).

Vse nas seveda zanima kako »pozdravimo« naše črevesne stene ter jih povrnemo v prvotno popolno delovanje.

Odgovor je preprost: popolna sprememba prehranskih navad.

Iz svojega jedilnika moramo črtati sladkor, belo moko ter vsa živila, ki vsebujejo gluten (pšenica, ječmen in rž). Prav tako se ne smemo niti spogledovati z mlekom, mlečnimi izdelki ter živili, ki vsebujejo visok delež maščob, ter z živili, ki vsebujejo kofein ter alkohol.

Genetika

Čeprav redkeje se novorojenčki včasih rodijo z motnjami v delovanju ščitnice. Gre za genetsko motnjo, ki povzroča fizično in duševno zaostalost. Raziskave kažejo, da je možnost za nastanek hipotiroidizma večja, če ima kdo v družini avtoimunsko bolezen.

Nosečnost

Čeprav ne poznamo natančnih vzrokov, pa nekatere ženske med nosečnostjo začnejo izločati večje količine ščitničnih hormonov, nato pa te ravni naglo padejo. To imenujemo poporodni tiroiditis. Stanje se po rojstvu otroka navadno normalizira.

Medsebojno učinkovanje določenih zdravil

Uporaba določenih zdravil tudi lahko povzroči hipotiroidizem, še posebej med okrevanjem, po zdravljenju rakavih obolenj, operacijah ter jemanju zdravil za duševne in srčne bolezni.

Čustveni stres

Stres vpliva na delovanje hormonov ter dodatno poslabša vnetja. Stres dvigne raven kortizola in adrenalina, kar zmoti delovanje nevrotransmitorjev ter tako povzroči neuravnovešeno delovanje ščitnice. Posledice tega so pomanjkanje energije, slabo počutje, izguba apetita, zvišanje telesne teže, slabo razpoloženje in koncentracija ter nespečnost.

Premalo telesne aktivnosti

Telesna vadba in zdrava prehrana sta zelo pomembna pri obvladovanju kroničnega stresa ter uravnavanju nevroloških funkcij, povezanih s hormoni. Raziskave kažejo, da ljudje, ki se redno ukvarjajo s telesno vadbo, bolje spijo, se lažje soočajo s stresom ter vzdržujejo zdravo telesno težo. Vse to pa seveda zmanjša dejavnike tveganja za nastanek hipotiroidizma.

Pregled ščitnice simptomi

Simptomi hipotiroidizma

Nihanje razpoloženja ter izrazito upočasnjena presnova. Ko je ščitnica manj aktivna, to zelo upočasni presnovo, zato se hitreje utrudimo, lahko pa se prično tudi težave s preveliko telesno težo.

Nihanja razpoloženja so značilna tudi pri nenadni spremembi ravni hormonov tako, da nekateri ljudje z hipotiroidizmom postanejo depresivni, tesnobni, slabo spijo ter imajo oslabljen imunski sistem.

Drugi znaki za hipotiroidizem

  • utrujenost.
  • depresija in tesnobnost,
  • pridobitev telesne teže,
  • neplodnost,
  • občutek mraza,
  • zaprtje,
  • otrdelost in oteklost mišic,
  • otekline in bolečine v sklepih,
  • izguba las,
  • groba, razpokana koža,
  • težave pri dihanju,
  • spremembe v menstrualnem ciklu,
  • povečano število prehladov zaradi oslabljenega imunskega sistema.

Prava hrana za zdravo ščitnico

Esencialne maščobe omega-3

Raziskave kažejo, da je uživanje esencialnih maščob omega.3 (EPA in DHA ) vsebovanih v ribah, ki jih najdemo v mrzlih vodah, zelo pomembno za pravilno ravnovesje hormonov, zlasti ščitničnih, uravnavanje srčnega utripa, zmanjševanja krvnega pritiska ter različnih vnetij v telesu. Predvsem pomembno pri prehrani je ravnovesje med maščobnima kislinama omega-3 in omega-6 pri prehrani, saj to pripomore k zmanjšanju vnetij ter pravilnemu delovanju nevroloških funkcij v telesu.

Predvsem priporočajo uživanje svežega divjega lososa, skuše in sardine, ki so najboljši vir maščobnih kislin omega-3, saj pripomorejo k boljšemu delovanju nevrotransmitorjev, izboljšajo delovanje imunskega sistema ter pozitivno vplivajo na naše razpoloženje.

Kokosovo olje

Eno od mnogih presnih olj, ki ga priporočam, je tudi ekstra deviško kokosovo olje.

To je bogato z srednjeverižnimi nasičenimi maščobami in se priporoča ljudem, ki imajo težave pri prebavi maščob. MCT (Medium Chain Tryglicerides) srednjeverižni trigliceridi pomagajo telesu učinkovito presnavljati maščobe in pomenijo za telo takojšen vir energije. Kokosovo olje je lahko prebavljivo ter pomaga k izboljšanju delovanja prebavnega sistema ter zavira vnetja v telesu. Izboljša tudi delovanje imunskega sistema, dviguje razpoloženje, utrjuje spomin ter uravnava krvni sladkor.

Kokosovo olje vsebuje tudi lavrično kislino, ki jo najdemo v materinem mleku.

Navedena kislina ima protibakterijske in protivirusne lastnosti, zato ekstra deviško kokosovo olje velikokrat svetujem tistim, ki imajo težave s kandido, glivičnimi obolenji in alergijami na plesen.

Morske alge

Alge so najboljši vir joda. Alge kot so haloga, nori in dulse, pripomorejo, da ščitnica bolje deluje.

Hrana bogata s probiotiki

Ne pozabimo na probiotike: probiotična hrana vsebuje »dobre bakterije«, ki naseljujejo vaše črevesje ter izrivajo slabe. Med probiotično hrano sodijo jogurt, kombuča, kefir, kislo zelje, kisla repa in kozje mleko. Seveda naj bodo vsi ti izdelki bio izvora!

Dodajanje koristnih probiotikov bo našemu telesu v veliko pomoč pri prebavljanju ter pretvarjanju hrane v druge hranilne snovi. Probiotiki bodo ohranjali ravnotežje v črevesju ter slabim bakterijam preprečevali, da se preveč razrastejo. Vnos dobrih probiotikov je zato izrednega pomena za ponovno vzpostavitev zdravega ravnovesja v črevesju.

Kaljena semena in oreščki

Rastlinski viri maščobnih kislin omega-3 so oreščki, laneno seme, konoplja in semena chia, ki so ključni za hormonsko ravnovesje in žlezo ščitnico.

Raven maščob v naši prehrani je zelo pomemben, saj uravnava možganske funkcije, izboljša naše razpoloženje ter zmanjšuje vnetja v telesu. Uživanje zdravih maščob, kot so maščobne kisline omega-3, tudi uravnava krvni sladkor in telesno težo.

Cista voda

Čista voda

Ne pozabite piti veliko vode! To je nujno potrebno za zdravje in zdravljenje. Voda vlaži tkiva, odnaša odpadke in strupe, vlaži kožo in prenaša minerale, vitamine, beljakovine in sladkorje po telesu, da lahko steče proces asimilacije. Pitje vode tudi preprečuje utrujenost, zaprtje, slabo razpoloženje ter željo po sladkem.

Priporočeno je zaužiti približno deset kozarcev vode dnevno. Količina je odvisna od klime, stopnje aktivnosti in stresa, kot tudi količine zaužite kuhane hrane. Mnogi že vedo, da pitje kave in gaziranih pijač telo izsuši ter povzroča staranje, zato je treba ob tem zaužiti se več vode. Ta vzdržuje kožo vlažno in voljno ter naše možgane ohranja bistre.

Hrana z visoko vsebnostjo vlaknin

Pri ljudeh, ki imajo hipotiroidizem, se prebava upočasni, nastanejo tudi prebavne težave, zato je pomembno, da vlaknine vključite v svoj jedilnik. Priporočam vsaj 30 do 40 gramov vlaknin na dan.

Nenadomestljive so pri odstranjevanju toksinov iz telesa. Za zdrav imunski sistem, srčne bolezni, kapi, zdravo telesno težo ter sladkorno bolezen je namreč nadvse pomembno odvajanje blata vsaj enkrat na dan. Pri tem imajo vlaknine kot sestavni del rastlinske hrane, ki jih telo ne more prebaviti, izreden pomen. Z njihovo pomočjo se namreč toksini z blatom izločijo iz telesa. Na splošno pa velja, da vsebuje manj predelana hrana več vlaknin.

Poznamo dva tipa vlaknin: topne in netopne. Netopne vlaknine pospešujejo izločanje blata ter se ne topijo v vodi. Najdemo jih v polnozrnatem kruhu, cvetači, suhem fižolu, lanenemu semenu ter v lupini sadja in polnozrnatih testeninah. V vodi topljive vlaknine absorbirajo toksine; najdemo jih v jabolkih, pomarančah, leči, rdeči pesi in korenju.

Sadje in zelenjava

Bio sadje in zelenjava vsebujejo veliko vitaminov, mineralov in antioksidantov. Antioksidanti se spopadajo s prostimi radikali in s tem zmanjšujejo škodo, ki so jo ti povzročili. Predvsem pa zmanjšujejo ter preprečujejo vnetja v telesu.

Bio sveža zelenjava in sadje so bogati s fitohranili, vitamini in minerali, ki krepijo naš imunski sistem, upočasnijo proces staranja, delujejo protivnetno, izboljšujejo možganske funkcije, znižujejo holesterol, trigliceride, revmatoidni artritis, Alzheimerjevo bolezen, rak, kardiovaskularne bolezni (bolezni srca in ožilja), diabetes ter prispevajo k zdravi telesni teži.

Zleza scitnica

Hrana, ki se je moramo izogibati, če imamo hipotiroidizem

Goitrogeni

Uživanje presne zelenjave, kot so brokoli, cvetača, zelje, ohrovt, soja ter brstični ohrovt, ima lahko slab učinek na funkcijo ščitnice, saj ti vsebujejo goitrogene molekule, ki zavirajo peroksidazo ščitnice. Najbolje je, da zelenjavo skuhamo na pari ter ne pretiravamo z velikimi porcijami. Zlasti pa to velja za ljudi, ki jim primanjkuje joda.

Voda iz pipe

Voda iz pipe vsebuje fluor in klor, ki zavirata absorpcijo joda. Že prej sem omenila, da v večini primerov dobimo dovolj joda iz naše vsakdanje prehrane, kar pa ne pomeni, da ga je vsako telo sposobno absorbirati.

Gluten

Veliko ljudi je tudi občutljivih na gluten ali imajo celo celiakijo ‒ avtoimunsko bolezen, ki nastane kot posledica alergije na gluten. Gluten je v nekaterih žitih, kot so pšenica, ječmen, rž, oves, Bodite pozorni tudi na nalepke s sestavinami na izdelkih, saj tudi druga hrana lahko vsebuje gluten.

Nediagnosticirana občutljivost na gluten lahko še bolj poveča vnetja, povzroči pomanjkanje hranil ter poslabša hormonsko neravnovesje.

Mlečni izdelki

Tako kot gluten so lahko tudi mlečni izdelki problematični za ščitnico, saj sprožijo reakcije, ki zvišajo vnetni odziv. Če se le da, se izogibajte izdelkom iz kravjega mleka, ki niso bio izvora ter so pasterizirani. Uživajte le biološko pridelano presno kozje mleko.

Prečiščeni ogljikovi hidrati in sladkor

Če želimo normalizirati raven hormonov, potem vam svetujem, da drastično zmanjšate oziroma izločite sladkor iz svoje prehrane. Različne študije kažejo, da uživanje prečiščenih ogljikovih hidratov kot so kruh, testenine, slaščice ter sladkor, pripomore k višji ravni krvnega sladkorja, inzulinski rezistenci, nastanku sladkorne bolezni, utrujenosti, spremembe razpoloženja, depresije ter zvišanju telesne teže. Raje izberite starodavna polnozrnata žita, kot so na primer kvinoja, ajda in tako dalje.

Probiotiki

Naravni vitamini, minerali in zelišča za izboljšanje hipotiroidizma

Ašvaganda

Ašvaganda je adaptogeno zelišče, ki jo uporabljajo v ajurvedski medicini za uravnavanje imunskega sistema ter zmanjšanje tesnobnosti. Ašvaganda ima imunomodulacijske učinke, ki spodbujajo imunski sistem in znižujejo ravni kortizola v krvi. Predvsem pa skrbi za hormonsko ravnovesje, uravnava ščitnični hormon T4 ter deluje pomirjujoče na centralni živčni sistem. Spodbuja tudi fizično in miselno sprostitev, povečuje čustveno uravnoteženost ter učinkuje pomlajevalno. Študije tudi potrjujejo tudi močne protistresne, antioksidantne, protivnetne in protitumorske učinke.

Jod (150–300 mikrogramov dnevno)

Študije kažejo, da lahko že zelo mala količina joda, ki ga zaužijemo kot prehranski dodatek (250 mikrogramov) povzroči spremembe pri funkciji ščitničnih hormonov. Prehrana, bogata z jodom, kot so ribe, morske alge, jajca, morska zelenjava, zagotovo prepreči pomanjkanje joda v telesu.

Prehranski dodatki, bogati z jodom, niso priporočljivi osebam s Hashimotovo boleznijo, saj lahko preveč joda povzroči pretirano delovanje ščitnice. Zato je zelo pomembno, da ne prekoračite zgornje meje, ki je 500 miligramov na dan.

Selen (200 mikrogramov dnevno)

Žleza ščitnica ima najvišjo vsebnost selena v telesu. Selen je potreben pri tvorjenju ščitničnega hormona T3, saj lahko zmanjša stranske učinke avtoimunske bolezni. Pri bolnikih s Hashimotovo avtoimunsko boleznijo lahko jemanje selena zmanjša raven ščitničnih protiteles ter izboljša strukturo ščitnične žleze. Selen je še posebej pomemben tudi pri nosečnicah, ki imajo težave z delovanjem ščitnice, in sicer tako v času nosečnosti kot tudi po njej (postpartum thyroiditis).

L-tirozin (500 mg dvakrat na dan)

L-tirozin je neesencialna aminokislina, ki se uporablja pri sintezi ščitničnih hormonov. L-tirozin namreč spodbuja tvorbo ščitničnega hormona tiroksina.

Jemanje L- tirozina lahko prepreči težave z rednim spancem, utrujenostjo ter slabim razpoloženjem, tako da izboljša delovanje nevrotransmitorjev. Eden od pomembnih vzrokov za izboljšanje simptomov ščitnične žleze je, da ima pomembno vlogo pri sintezi nevrotransmitorjev dopamina in norepinefrina, ti pa so vsi hormoni dobrega počutja.

Ribje olje (1000 miligramov dnevno)

Esencialne maščobne kisline iz ribjega olja so izrednega pomena za možgane ter delovanje ščitnice. Ribje olje vsebuje dva glavna tipa maščobnih kislin omega-3, in sicer DHA (dokozaheksaenojsko kislino) in EPA (eikozapentaenojsko kislino), ki sta maščobni kislini z dolgimi verigami maščobnih kislin omega-3. DHA in EPA preprečujejo aritmično bitje srca, tesnobnost, depresijo, artritis, sladkorno bolezen, zmanjšujejo vnetja in možnost nastanka krvnih strdkov, zmanjšujejo visoko raven trigliceridov ter visok krvni tlak in rahlo izboljšajo tudi raven »dobrega« holesterola v krvi, izboljšajo tudi imunski sistem ter uravnovesijo avtoimunsko bolezen.

Kompleks vitamina B

Vitamin B 12 in tiamin ali B1 sta pomembna pri nevroloških funkcijah ter hormonskem ravnovesju. Raziskave kažejo, da jemanje/uživanje tiamina lahko pomaga pri zmanjšanju simptomov avtoimunske bolezni, vključno s kronično utrujenostjo.

Vitamin B 12 je tudi zelo pomemben, saj pomaga proti utrujenosti ter vzdržuje zdravje živčnih celic (vključno z nevrotransmitorji), ščiti mielinski ovoj, ki obdaja živčne celice, ter pomaga pri pretvarjanju hrane v energijo za možgane in telo.

Probiotiki v kapsulah kot prehranski dodatek (50 milijard CFU na dan)

Vnos dobrih probiotikov je izrednega pomena za ponovno vzpostavitev zdravega ravnovesja v črevesju. Probiotiki zmanjšujejo vnetje v telesu, krepijo imunski sistem, pomagajo pri nadzoru teka in izgubi telesne teže, vračajo energijo in vitalnost, zavirajo rast bakterij in virusov v črevesju, kot so na primer kandida, ter izboljšajo kožo.

Dodajanje koristnih probiotikov bo našemu telesu v veliko pomoč pri prebavljanju ter pretvarjanju hrane v druge hranilne snovi. Probiotiki bodo ohranjali ravnotežje v črevesju ter slabim bakterijam preprečevali, da se preveč razrastejo.

.

NAJNOVEJŠE