Endivija – popestritev jesenskih dni

Endivija (Cichorium endivia) je solatnica, katera si zagotovo zasluži vsaj nekaj prostora na zelenjavnih gredah. Ta krepko rastoča rastlina s čvrstimi, sočnimi in rahlo grenkimi listi je nekaj vmesnega med solato in radičem. Endivija spada v isti rod kot radič, tudi po okusu mu je zaradi grenčic bližja kot solati, vendar je način rasti podoben bolj slednji. Kakor koli že zelene rozete so odlična popestritev predvsem jesenskih in zimskih dni. In da jo boste lahko pobirali še dolgo v jesen, je sedaj čas, da posejete seme.

Endivija – rahlo grenka solata

Endivija izvira iz južne Azije in Sredozemlja, gojili pa so jo že stari Rimljani, Egipčani in Grki. Bogata je s C vitaminom, betakarotenom in vitamini iz skupine B, minerali kalijem, kalcijem, fosforjem, tudi magnezijem in žveplom, balastnimi snovmi in beljakovinami. Kalorična vrednost endivije je zelo nizka, zato se priporoča v vseh shujševalnih dietah.

Grenčica intibin, ki daje endiviji rahlo grenak okus, pospešuje presnovo in prebavo ter znižuje količino sladkorja v krvi. In ker endivija vsebuje tudi inulin, sladkor, ki zmanjšuje količino drugih sladkorjev v krvi, je zelo primerna za diabetike.

Najbolje jo je uporabiti presno v solati, v jesenskem in zimskem času v kombinaciji z radičem in korenovkami – korenjem, rdečo peso, repo, zeleno, ter oreški, lahko pa jo pripravite tudi kot špinačo.

Čas setve endivije

Najprimernejši čas setve endivije je od sredine junija do konca julija. To je obdobje, ko se dnevi začnejo krajšati. Če sejemo pred najdaljšim dnevom, je velika možnost, da rastline  naredijo le majhno rozeto, nato pa uidejo v cvet.

Endivija  in dobri in slabi sosedje

Ker v tem času nekaj vrtnin že poberemo, bo endivija naknadni posevek na gredah kjer so rasli česen, zgoden krompir, grah, kolerabica, špinača, zgodnja cvetača in zelje, zgodnji korenček, solata. Zelo ugodno bo nanjo vplivala bližina brokolija, kitajskega kapusa, kolerabice in zelja, posadimo jo ob vznožje visokega fižola, dobro pa se bo ujela tudi z grahom, ki ga julija lahko ponovno posejemo. Ko poberemo zgodnji korenček, ki je rasel v mešanem posevku s porom, za njim posejmo endivijo, saj se tudi ta odlično razume s porom.

Setev in sajenje endivije

Če skrbite za tla pravilno, torej, da jih ne prekopavate, jih preko celega leta pokrivate z zastirko, gnojite samo z organskimi gnojili, ne bo pred setvijo potrebno postoriti veliko. Če so tla kljub temu zbita, jih zrahljamo, saj glavnino korenin oblikuje endivija na globini 30 cm. Pred setvijo odstranimo zastirko tako, da naredimo prostor za kanalček – brazdo. S sadilnim klinom naredimo kanalček, v katerega natresemo tanko plast komposta in zalijemo. Sejemo lahko bolj na gosto, med semeni naj bo le centimeter razmika. Ne sejemo globlje od centimetra. Pokrijemo s tanko plastjo komposta. Tak posevek redčimo in odstranjene rastline uporabimo za sadike. Presajamo, ko rastline razvijejo 4 – 6 listov. Ob presajanju liste prirežemo, da se rastlina, še posebej, če je poletje vroče in suho, preveč ne izsuši. Sadimo na razdaljo 20 cm, med vrsticami pa pustimo 30 cm razmika. Če smo sejali zgodaj, lahko posevek pred presajanjem enkrat porežemo in mlade liste uporabimo v solati. Če ne potrebujemo veliko sadik, raje sejemo na razdaljo 5 – 10 cm in kasneje redčimo na 25 cm. Seveda so tudi te rastline, ki jih odstranimo, uporabne v solati.

Oskrba

Endivije ne gnojimo neposredno s hlevskim gnojem. Raje jo sejemo in sadimo na grede, kjer smo gnojili leto ali dve poprej. Ob presajanju dodamo v jamico le pest komposta. Zaradi preveč gnojila namreč rastline postanejo dovzetnejše za bolezni in škodljivce. Rade jih napadejo listne uši, tudi gnitje in pegavost, predvsem pri pregostih posevkih, nista redkost. Dodajanje lesnega pepela, ki je bogat s kalijem, bo pomagalo pri boljšem prezimovanju.

Če se poletne temperature dvignejo nad 30°C, endivija preneha rasti. Da bo dobro rasla in se enakomerno razvijala, moramo poskrbeti za stalno vlago v tleh. Ob sušnih obdobjih zalivamo, seveda pa poskrbimo da je med rastlinami debela plast zastirke, ki bo zadrževala vlago v tleh. V nasprotnem lahko rastline hitreje tvorijo cvetove. Med rastjo, za sprotno uporabo, lahko trgamo zunanje liste. S tem rastline tudi redčimo, če rastejo pregosto in preprečimo pojave bolezni.

Beljenje

Z beljenjem dosežemo, da so listi svetlejši, manj grenki in hrustljavi. Liste rahlo privzdignemo, povežemo z vrvico in pokrijemo s cvetličnim lončkom. Seveda lončku zamašimo morebitne luknje, da v notranjost ne prodira svetloba. Beljenje je pri poletnih sortah končano po treh tednih, pri poznih sortah pa po petih tednih.

Prezimovanje

Endivija prenese nezaščitena tudi do – 5°C. Kasneje v jeseni posevke prekrijemo s tuneli. Z dvojnim prekrivanjem posevkov – nad tunel postavimo večji tunel – dosežemo dobro prezimitev tudi ob zelo nizkih temperaturah, saj zrak v vmesnem prostoru deluje kot dodaten izolator.

Endivijo lahko skladiščimo v hladni kleti. Poberemo jo skupaj s koreninami in spravimo v zasipnico s peskom.

Sorte endivije

Sorte endivije se med seboj razlikujejo po obliki in narezanosti listov.

Kodrolistna endivija, pravimo ji tudi mahovka ali kodrovka ima zelo na drobno narezano in nakodrano listno ploskev. Pri nas razširjena kodrolistna sorta je sorta ‘Pankalijerka’, ki je skledaste rasti, svetlo zelene barve, listi so srednje narezani in kodrasti, večji del rozete pa je rumeno obarvan. Sorta ‘Rufekova’ je žal manj znana, ima močno narezane liste, zelena, rozeta je manj rumena. Obe sorti sta srednje zgodnji.

Že več kot 60 let gojimo pri nas tri sorte, ki spadajo k širokolistnim endivijam – endivije batavia:

• ‘Eskariol rumena’ je zgodnja sorta, primerna za poletno pridelavo. Odporna je na sušo. Tvori skledasto rozeto srednje velikosti. Zunanji listi so položni, osrednji pa močno zavihani navzgor. Listni rob je mehurjast in grobo nazobčan. Sorta je primerna za poletno in jesensko pridelavo, vendar je ne skladiščimo.
• Sorta ‘Dečkova glava’ je srednje zgodnja, primerna za poletno in jesensko pridelavo. Ovalni široki listi tvorijo zelo zgoščeno rozeto. Listna ploskev je rahlo mehurjasta in rahlo zavihana navznoter. Notranji listi so svetlo rumene barve, zaradi privihanosti samobelilni. Slabše prezimi.
• Za jesensko in zimsko pridelavo se najbolje obnese sorta ‘Eskariol zelena’. Dobro prenese jesensko slabo vreme in meglo. Odporna je proti nizkim zimskim temperaturam in zato odlična za prezimljenje na prostem pod tuneli. Rozeta je podobna kot pri eskariol rumeni, le da so listi temnejši, bolj položni in proti koncu zaobljeni, listni rob pa je valovit in nekoliko nazobčan.