Kljuฤni poudarki:
- Endivija bogata z vitamini (C, B), minerali in inulinom, podpira prebavo in stabilen krvni sladkor.
- Svetlo zelene, rahlo grenke listne rozete so odliฤne za solate od jeseni do zime.
- Setev od sredine junija do konca julija omogoฤa dolg pridelek in uspeลกno prezimovanje.
Endivija (Cichorium endivia) je solatnica, katera si zagotovo zasluลพi vsaj nekaj prostora na zelenjavnih gredah. Ta krepko rastoฤa rastlina s ฤvrstimi, soฤnimi in rahlo grenkimi listi je nekaj vmesnega med solato in radiฤem. Endivija spada v isti rod kot radiฤ, tudi po okusu mu je zaradi grenฤic bliลพja kot solati, vendar je naฤin rasti podoben bolj slednji. Kakor koli ลพe zelene rozete so odliฤna popestritev predvsem jesenskih in zimskih dni. In da jo boste lahko pobirali ลกe dolgo v jesen, je sedaj ฤas, da posejete seme.

Endivija โ rahlo grenka solata
Endivija izvira iz juลพne Azije in Sredozemlja, gojili pa so jo ลพe stari Rimljani, Egipฤani in Grki. Bogata je s C vitaminom, betakarotenom in vitamini iz skupine B, minerali kalijem, kalcijem, fosforjem, tudi magnezijem in ลพveplom, balastnimi snovmi in beljakovinami. Kaloriฤna vrednost endivije je zelo nizka, zato se priporoฤa v vseh shujลกevalnih dietah.
Grenฤica intibin, ki daje endiviji rahlo grenak okus, pospeลกuje presnovo in prebavo ter zniลพuje koliฤino sladkorja v krvi. In ker endivija vsebuje tudi inulin, sladkor, ki zmanjลกuje koliฤino drugih sladkorjev v krvi, je zelo primerna za diabetike.
Najbolje jo je uporabiti presno v solati, v jesenskem in zimskem ฤasu v kombinaciji z radiฤem in korenovkami โ korenjem, rdeฤo peso, repo, zeleno, ter oreลกki, lahko pa jo pripravite tudi kot ลกpinaฤo.

ฤas setve endivije
Najprimernejลกi ฤas setve endivije je od sredine junija do konca julija. To je obdobje, ko se dnevi zaฤnejo krajลกati. ฤe sejemo pred najdaljลกim dnevom, je velika moลพnost, da rastline naredijo le majhno rozeto, nato pa uidejo v cvet.
Endivija in dobri in slabi sosedje
Ker v tem ฤasu nekaj vrtnin ลพe poberemo, bo endivija naknadni posevek na gredah kjer so rasli ฤesen, zgoden krompir, grah, kolerabica, ลกpinaฤa, zgodnja cvetaฤa in zelje, zgodnji korenฤek, solata. Zelo ugodno bo nanjo vplivala bliลพina brokolija, kitajskega kapusa, kolerabice in zelja, posadimo jo ob vznoลพje visokega fiลพola, dobro pa se bo ujela tudi z grahom, ki ga julija lahko ponovno posejemo. Ko poberemo zgodnji korenฤek, ki je rasel v meลกanem posevku s porom, za njim posejmo endivijo, saj se tudi ta odliฤno razume s porom.

Setev in sajenje endivije
ฤe skrbite za tla pravilno, torej, da jih ne prekopavate, jih preko celega leta pokrivate z zastirko, gnojite samo z organskimi gnojili, ne bo pred setvijo potrebno postoriti veliko. ฤe so tla kljub temu zbita, jih zrahljamo, saj glavnino korenin oblikuje endivija na globini 30 cm. Pred setvijo odstranimo zastirko tako, da naredimo prostor za kanalฤek โ brazdo. S sadilnim klinom naredimo kanalฤek, v katerega natresemo tanko plast komposta in zalijemo.
Sejemo lahko bolj na gosto, med semeni naj bo le centimeter razmika. Ne sejemo globlje od centimetra. Pokrijemo s tanko plastjo komposta. Tak posevek redฤimo in odstranjene rastline uporabimo za sadike. Presajamo, ko rastline razvijejo 4 โ 6 listov. Ob presajanju liste prireลพemo, da se rastlina, ลกe posebej, ฤe je poletje vroฤe in suho, preveฤ ne izsuลกi. Sadimo na razdaljo 20 cm, med vrsticami pa pustimo 30 cm razmika.
ฤe smo sejali zgodaj, lahko posevek pred presajanjem enkrat poreลพemo in mlade liste uporabimo v solati. ฤe ne potrebujemo veliko sadik, raje sejemo na razdaljo 5 โ 10 cm in kasneje redฤimo na 25 cm. Seveda so tudi te rastline, ki jih odstranimo, uporabne v solati.
Oskrba
Endivije ne gnojimo neposredno s hlevskim gnojem. Raje jo sejemo in sadimo na grede, kjer smo gnojili leto ali dve poprej. Ob presajanju dodamo v jamico le pest komposta. Zaradi preveฤ gnojila namreฤ rastline postanejo dovzetnejลกe za bolezni in ลกkodljivce. Rade jih napadejo listne uลกi, tudi gnitje in pegavost, predvsem pri pregostih posevkih, nista redkost. Dodajanje lesnega pepela, ki je bogat s kalijem, bo pomagalo pri boljลกem prezimovanju.
ฤe se poletne temperature dvignejo nad 30ยฐC, endivija preneha rasti. Da bo dobro rasla in se enakomerno razvijala, moramo poskrbeti za stalno vlago v tleh. Ob suลกnih obdobjih zalivamo, seveda pa poskrbimo da je med rastlinami debela plast zastirke, ki bo zadrลพevala vlago v tleh. V nasprotnem lahko rastline hitreje tvorijo cvetove. Med rastjo, za sprotno uporabo, lahko trgamo zunanje liste. S tem rastline tudi redฤimo, ฤe rastejo pregosto in prepreฤimo pojave bolezni.

Beljenje
Z beljenjem doseลพemo, da so listi svetlejลกi, manj grenki in hrustljavi. Liste rahlo privzdignemo, poveลพemo z vrvico in pokrijemo s cvetliฤnim lonฤkom. Seveda lonฤku zamaลกimo morebitne luknje, da v notranjost ne prodira svetloba. Beljenje je pri poletnih sortah konฤano po treh tednih, pri poznih sortah pa po petih tednih.
Prezimovanje
Endivija prenese nezaลกฤitena tudi do โ 5ยฐC. Kasneje v jeseni posevke prekrijemo s tuneli. Z dvojnim prekrivanjem posevkov โ nad tunel postavimo veฤji tunel โ doseลพemo dobro prezimitev tudi ob zelo nizkih temperaturah, saj zrak v vmesnem prostoru deluje kot dodaten izolator.
Endivijo lahko skladiลกฤimo v hladni kleti. Poberemo jo skupaj s koreninami in spravimo v zasipnico s peskom.

Sorte endivije
Sorte endivije se med seboj razlikujejo po obliki in narezanosti listov.
Kodrolistna endivija, pravimo ji tudi mahovka ali kodrovka ima zelo na drobno narezano in nakodrano listno ploskev. Pri nas razลกirjena kodrolistna sorta je sorta โPankalijerkaโ, ki je skledaste rasti, svetlo zelene barve, listi so srednje narezani in kodrasti, veฤji del rozete pa je rumeno obarvan. Sorta โRufekovaโ je ลพal manj znana, ima moฤno narezane liste, zelena, rozeta je manj rumena. Obe sorti sta srednje zgodnji.
ลฝe veฤ kot 60 let gojimo pri nas tri sorte, ki spadajo k ลกirokolistnim endivijam โ endivije batavia:
- โEskariol rumenaโ je zgodnja sorta, primerna za poletno pridelavo. Odporna je na suลกo. Tvori skledasto rozeto srednje velikosti. Zunanji listi so poloลพni, osrednji pa moฤno zavihani navzgor. Listni rob je mehurjast in grobo nazobฤan. Sorta je primerna za poletno in jesensko pridelavo, vendar je ne skladiลกฤimo.
- Sorta โDeฤkova glavaโ je srednje zgodnja, primerna za poletno in jesensko pridelavo. Ovalni ลกiroki listi tvorijo zelo zgoลกฤeno rozeto. Listna ploskev je rahlo mehurjasta in rahlo zavihana navznoter. Notranji listi so svetlo rumene barve, zaradi privihanosti samobelilni. Slabลกe prezimi.
- Za jesensko in zimsko pridelavo se najbolje obnese sorta โEskariol zelenaโ. Dobro prenese jesensko slabo vreme in meglo. Odporna je proti nizkim zimskim temperaturam in zato odliฤna za prezimljenje na prostem pod tuneli. Rozeta je podobna kot pri eskariol rumeni, le da so listi temnejลกi, bolj poloลพni in proti koncu zaobljeni, listni rob pa je valovit in nekoliko nazobฤan.
Preberite ลกe:
- Dobri in slabi sosedje na vrtu: Kako naฤrtovati zasaditve
- Radiฤ lahko pridelujemo celo leto, samo sorte moramo poznati