Številni ljudje so navajeni, da pogosto potlačijo svoja resnična čustva in si nadenejo masko pred svetom. Vendar pa lahko ta navada med drugim privede do mnogih težav z zdravjem. Tako je izredno pomembno, da se naučite, kako izraziti svoja čustva v različnih situacijah, preden se zlomite pod težo neizrečenega.


Potlačena čustva

Težave s spanjem

Nezmožnost izražanja čustev pogosto pušča posledice na posameznikovem spanju. To v večini primerov pomeni predvsem nespečnost, vendar je možna tudi povsem nasprotna težava. Čeprav spite ogromno, nimate občutka, da ste naspani. Spanje lahko v tem primeru predstavlja nekakšno obliko pobega pred negativnimi čustvi, ki jih niste ustrezno predelali, ampak ste jih preprosto potlačili.

Poviševanje telesne teže

Ljudje, ki pogosto odrinejo svoja čustva na stran, imajo v povprečju tudi precej več težav s povišano telesno težo. Hrana lahko namreč ponudi določen občutek varnosti oziroma zatočišče pred čustveno stisko, pri čemer se zlahka ujamete v začaran krog.

Slabši spomin

Morda sicer poskušate pozabiti zgolj določene dogodke oziroma svoja čustva, povezana z njimi. Vendar se vam lahko zgodi, da tovrstna prizadevanja zajamejo tudi druge spomine. Tako lahko začne vaš spomin pešati tudi v povezavi s povsem vsakdanjimi vsebinami.


Previsok krvni tlak

Potlačevanje čustev ima pogosto velik vpliv na srce in ožilje. Ena najpogostejših težav pri ljudeh, ki to velikokrat počnejo, je tako tudi povišan krvni tlak. Ta pa predstavlja pomemben dejavnik tveganja za resna srčno-žilna obolenja.

Prebavne težave

Nemalokrat se zgodi, da potlačena čustva vplivajo tudi na prebavo. Pojavijo se lahko trebušni krči, kronično zaprtje ipd. Pri nekaterih ljudeh vodi stalno potlačevanje čustev celo do želodčnih razjed.

Obraba zobne sklenine

Morda se vam sicer zdi, da ste zelo dobri pri skrivanju pravih čustev, vendar najbrž niti ne opazite določenih povsem spontanih telesnih odzivov. Ljudje, ki so nagnjeni k potlačevanju negativnih čustev, imajo tako pogosto navado, da začnejo v še posebej stresnih situacijah škripati z zobmi. To pa sčasoma vodi do obrabe zobne sklenine oziroma do povečanega tveganja za poškodbe zob.

Trajne poškodbe dela možganov

Senčni oziroma temporalni reženj je del možganov, ki je povezan z našim sluhom in z uravnavanjem razpoloženja. Če smo nagnjeni k potlačevanju čustev, lahko to vpliva na omenjeni del možganov. Predvsem na dolgi rok lahko pride celo do trajnih poškodb tega režnja oziroma do oslabitve njegovega delovanja.


Zmanjšana tvorba oksitocina

Oksitocin imenujejo tudi hormon ljubezni. Izloča se predvsem takrat, ko občutimo naklonjenost do drugih ljudi oziroma medčloveško vez. Gre za hormon, ki med drugim pomaga pri zmanjševanju stresa in zniževanju krvnega tlaka. A zaradi nenehnega potlačevanja čustev se lahko tvorba okstocina močno zmanjša.

VEČ VSEBIN: