Kot bi narava vedela, kaj v danem trenutku potrebujemo, nam spomladi ponudi obilje rastlin, s katerimi lahko pospešimo presnovo in ‘prečistimo’ telo, da ga ne premaga pomladanska utrujenost. Nekateri zdaj nabrani pripravki nam bodo lahko tudi pozneje po potrebi krepili odpornost, lajšali prehlad in kašelj, poganjali kri po žilah, nas vsesplošno krepili in nam lajšali težave.
Česnovka
Najpogosteje raste na obrečnih travnikih in podobnih vlažnih rastiščih. Nabiramo mlade poganjke, cvetoče poganjke in mlade plodove, vse pa uporabljamo predvsem kot zelenjavo.
Tako kot druge križnice vsebuje glukozinolate in poleg njih še glikozide, saponine, grenčine, karotenoide, flavonoide, rudnine in druge snovi. Učinkuje razkuževalno, spodbuja odpornost telesa ter blaži vnetja, posebno zgornjih dihalnih poti; med drugim olajšuje izkašljevanje. Ima blago aromo po česnu. Surova zmerno greni, kuhana pa postane bolj grenka, zato jo kuhanim jedem dodajamo v manjših količinah. Najprimernejša je za solate.
Črni bezeg
Raste na gozdnih robovih, v živih mejah in ob hišah. V tem času nabiramo socvetja, ki jih sveža uporabljamo za pripravo pijač, na primer šabese, posušena pa za poparke. Sveže bezgove cvetove, ki jih osmukamo s pecljev, uporabljamo tudi kot dodatek jedem, predvsem solatam, in za pripravo namazov.
Cvetovi vsebujejo glikozide, organske kisline, flavonoide, eterično olje, sluzi, rudnine in druge snovi. Spodbujajo odpornost in učinkujejo preventivno proti prehladom, tudi bezgov poparek je v pomoč pri prehladu in podobnih težavah z dihali, saj spodbuja izločanje bronhialnih žlez in pospešujejo potenje. Šabesa, ki nastane s alkoholno in ocetnokislinsko fermentacijo, je splošno krepčilna pijača, ki dobrodejno učinkuje na presnovo in pripomore k izločanju presnovkov iz telesa.
Glog
Pri nas raste več vrst gloga, ki se med sabo rade križajo. Splošno sta razširjena navadni in enovrati glog. Plodovi prvega imajo dve do tri pečke, drugega pa eno samo. Rasteta na suhih travnikih, ob gozdnih robovih, med grmovjem in v živih mejah. Spomladi nabiramo liste in cvetove, jeseni plodove. Uporabljamo jih predvsem za pripravo poparkov, plodove tudi za marmelado, vino in kis.
Vsebuje procianidine, vrsto flavonoidov, triterpenske kisline, sterole in številne druge sestavine.
Predvsem zaradi prvih dveh omenjenih skupin sestavin glogovi pripravki krepijo moč srčne mišice, pospešujejo prekrvitev in širijo koronarne žile. Zato je glog znan kot srčni tonik, ki uravnava motnje srčnega utripa in je posebno učinkovit za krepitev delovanja srca starejših oseb. Dobrodejno učinkuje še proti visokemu krvnemu tlaku in poapnenju žil.
Krišina
V Sloveniji uspevata dve vrsti. Navadna krišina je večje rasti, razrasla krišina pa ima manjše liste in je, kot pove ime, bolj razrasla. Rasteta ob hišah in zidovih ter na obdelanih tleh na podobnih mestih kot kopriva, katere bližnji sorodnici sta. Nabiramo mlade poganjke, ki jih uporabljamo predvsem kot zelenjavo.
Obe rastlini vsebujeta podobne sestavine kot kopriva, torej predvsem obilje rudnin, tudi polifenole, grenčine in druge snovi, vendar v primeru z dušikom premočno pognojenih tal tudi nitrate. Slednji so znani po tem, da se ob prisotnosti beljakovin in s pomočjo delovanja bakterij v debelem črevesu spremenijo v rakotvorne, vendar njihovo škodljivost nevtralizira obilica klorofila, ki je prisotna v listih. Obe vrsti krišine sta v ljudskem zdravilstvu znani po tem, da pomagata pri težavah s sečili, kot zelenjava pa učinkujeta podobno krepčilno in hranilno kot kopriva.
Mala in zdravilna strašnica
Rasteta ob robovih poti in na travnikih. Nabiramo mlade liste, ki jih uporabljamo kot zelenjavo. Listi imajo izrazito aromo po kumarah in so primerni tudi za aromatiziranje pijač. Nabiramo tudi cvetočo zel, ki jo posušimo za pripravo poparkov. Korenine nabiramo na začetku razvoja listov ali jeseni, jih operemo ter posušimo.
Rastlini vsebujeta flavonoide in druge polifenole, saponine in druge snovi. V korenini je več učinkovin. Predvsem zaradi obilice polifenolov učinkujeta razkuževalno in protivnetno, zato je njun poparek dobrodošel za grgranje pri vnetem žrelu in drugih vnetjih v ustni votlini. V ljudskem zdravilstvu so strašnico nekdaj uporabljali za ustavljanje krvavitev. Za aromatiziranje pijač, na primer vode ali vina, šopek listov ali celo zel za nekaj ur namočimo v litru izbrane tekočine.
Orehovi listi
Drevo raste posajeno ob hišah. Nabiramo mlade liste, ki jih posušimo in uporabljamo za poparke, in zelene plodove, ki jih namočimo v žganje.
Listi in zeleni plodovi vsebujejo zelo veliko, do 10 odstotkov, raznih polifenolnih spojin, eterično olje, grenčine, juglon in druge sestavine. Zaradi polifenolov učinkujejo razkuževalno in adstringentno ter so v pomoč pri vnetih sluznicah. Poparek iz listov je zato koristen tako za grgranje pri vnetem žrelu kot za ustavljanje prehitrega delovanja debelega črevesa, torej pri driskah. Orehovi pripravki pridejo prav pri okužbah prebavil. Juglon učinkuje protibakterijsko in protiglivično. Žganje, v katerem so namočeni zeleni orehi, vendar brez dodatka sladkorja, je v majhnih količinah primerno kot aperitiv ali za spodbudo prebave po jedi.
Penuše in konopnice
Bogastvo penuš v Sloveniji šteje osem vrst, če jim prištejemo k istemu rodu po novem pridružene konopnice, pa še dodatnih pet. Najpogostejše so dlakava, travniška in grenka penuša in deveterolistna, peterolistna in brstična konopnica. Večinoma rastejo na vlažnih rastiščih ob rekah, potokih in na travnikih, nekatere vrste pa imajo raje suhe kraje. Konopnice rastejo predvsem v gozdovih.
Nabiramo mlade poganjke, liste in cvetove in jih uporabljamo predvsem za solate in namaze. Kuhamo jih ne, ker toplota uniči glavne učinkovine.
Tako kot druge križnice vsebujejo vrsto spojin z žveplom, med njimi glukozinolate, gorčična olja in vrsto rudnin ter vitaminov. Zato so močna rastlinska hrana, ki pospešuje presnovo ter učinkuje splošno krepčilno, zaradi glukozinolatov pa tudi varovalno pred civilizacijskimi boleznimi.
Prava lakota
Od vseh vrst lakot je v Sloveniji najbolj znana rumenocvetoča, prijetno po medu dišeča prava lakota, ki najpogosteje raste na suhih travnikih. Nabiramo zelišče v cvetu, ga hitro posušimo ter uporabljamo za poparke in namakanje v žganje.
Med drugim vsebuje flavonoide in druge polifenole, saponine, eterično olje, precej kremenčeve kislin in kumarinski glikozid, iz katerega med sušenjem nastane kumarin, ki daje suhi rastlini izrazit vonj po senu. Kumarin je v večjih količinah strupen, zato z uživanjem pripravkov iz dišeče lakote ne smemo pretiravati.
Učinkuje spodbudno na presnovo, saj med drugim pospešuje delovanje jeter ter pospešuje izločanje vode oziroma delovanje sečil. V ljudskem zdravilstvu slovi kot pomembna rastlina proti ženskim težavam. Nekdaj so jo uporabljali proti prebavnim krčem, njena moč naj bi bila dobrodošla tudi proti rakastim obolenjem.
Regačica
Raste po vrtovih in zapuščenih obdelanih tleh, kjer se lahko izjemno hitro in množično razširi. Nabiramo mlade poganjke in liste. Poganjke uporabljamo kot zelenjavo, predvsem surove na solatah, liste posušimo za poparke. Če regačico pripravljamo v kuhanih zelenjavnih jedeh, se pripravimo na spremenjeno, precej močnejšo aromo v primerjavi z aromo surovih mladih poganjkov, ki nekoliko spominjajo na bližnja sorodnika regačice, korenje in peteršilj.
Poleg vrste rudnin in vitaminov regačica vsebuje eterična olja, ki so prisotna tudi v drugih užitnih kobulnicah, in druge sestavine. Ko je naravoslovec Carl Linné dal regačici latinsko vrstno podagraria, je s tem povzel vedenje ljudskega zdravilstva, da je rastlina učinkovita pri podagri, začetnem stadiju protina, ki se kaže v bolečem nožnem palcu. Regačica poleg tega učinkuje splošno čistilno, saj spodbuja presnovo, predvsem pa je znana kot zeliščna pomoč pri revmatičnih težavah – tedaj redno uživamo poparek, na boleče mesto pa dajemo tudi obkladke iz svežega ali namočenega suhega zelišča.
Smreka, bor, ruševje, macesen
Odvisno od vrste rastejo od nižinskih gozdov (smreka, rdeči in črni bor) do visokogorja (macesen, ruševje). Nabiramo vršičke, ki jih posušimo za poparke, smrekove in macesnove vršičke pa uporabljamo tudi sveže za solate. Mlade storže lahko namočimo v žganje. Smola pride prav za pripravo mazil. Vršički vsebujejo eterično olje s številnimi sestavinami, vitamin C in nekatere druge vitamine, grenčine, flavonoide in druge sestavine.
Učinkujejo izrazito razkuževalno, spodbujajo izkašljevanje in lajšajo težave z dihali, posebno pri bronhitisu. Eterično olje pospešuje prekrvitev, zato so mazila s smolo iglavcev ali z njihovim eteričnim oljem v pomoč pri revmatičnih težavah in na splošno dobrodejna za gibljivost sklepov.