Šipek – priljubljena zdravilna rastlina pri gripi in prehladu

Bara Hieng
-
2
Šipek – priljubljena zdravilna rastlina pri gripi in prehladu

Navadni šipek (Rosa canina) boste pri nas našli po vsej Sloveniji, posebej pa pozornost vzbujajo njegovi rožnati cvetovi, ki jih lahko občudujete od maja do julija.

Šipek je pravzaprav divja vrtnica. Je ena najstarejših okrasnih rastlin, saj jo omenjajo že sumerski viri 2700 let pr.n.št. Šipek uporablja tako tradicionalna kot uradna medicina in morda je šipek eden redkih plodov narave, pri katerem se obe medicini ne prerekata o tem – ali je to zdravilo ali ne.

Ključni poudarki:

  • Šipkovi plodovi so izjemno bogat vir vitamina C, ki krepi odpornost in preprečuje prehlad ter gripo.
  • Uporablja se pri krvavitvah dlesni, slabokrvnosti, utrujenosti ter kot podpora nosečnicam in doječim materam.
  • Šipkov čaj je osvežilen napitek, ki pomaga pri vročičnih obolenjih in je posebej koristen za starejše.
  • Poleg vitamina C vsebuje tudi vitamine B, pektine, organske kisline in čreslovine, ki podpirajo zdravje prebavil.

V domačem zdravilstvu se šipkovi plodovi uporabljajo pri primanjkljaju vitamina C, ki našemu organizmu veča odpornost, preprečuje in zdravi prehlad, gripo in druge bolezni in tegobe, šipek pa pomaga tudi pri krvavenju iz dlesni, koristi slabokrvnim nosečnicam in doječim materam ter odpravlja utrujenost.

Šipek
Šipkove plodove nabiramo jeseni in vsebujejo veliko vitamina C.

Družina: Rožnice. Grm. 1-3 m.
Listi: premenjalni, lihopernati s 5-7 jajčastimi, ostro napiljenimi listi, s pecljem zraščena po dva podol¬gasta prilistka.
Cvet(ovi): rožnati, zvezdasti, posamič ali v malo-cvetnih šešuljah, cvetišče vrčasto, na robu pet zavi-hanih čašnih listov, venčni listi srčasti.
Plod: svilenodlakav, trdoluščinast orešek, obdan od škrlatno rdečega omesenelega cvetišča — šipkova jagoda.
Steblo: veje, mladike in glavne žile listov porasle s kaveljčastimi bodicami.
Posebna znamenja: cvetovi prijetno dišijo, meso ploda kiselkasto, sladko in trpko.

Čas in kraj nabiranja: junij venčne liste, oktober—november šipkove jagode z oreški ali brez njih, oktober—november oreške; ob gozdih, mejah, plotovih in bregovih, travnikih in gmajnah.

Delovanje in uporaba: poleg črnega ribeza ima šipek največ vitamina C; pri vseh boleznih, pri katerih primanjkuje vitamina C (hipovitaminozah C); oreški in posušene jagode pospešujejo izločanje seča; pri vodeničnosti, ledvičnih boleznih in kamnih; blago odvaja in poživlja delovanje črevesa.

Priprava: kot čaj — žličko zmečkanih ali v prah stolčenih plodičkov na skodelico vode, naj kuha pol ure, zjutraj in zvečer skodelico čaja skozi mesce; ali: 1-2 žlički šipkovih lupin prelijemo s poldrugim litrom kropa, naj kuha največ 10 minut. Pri kroničnih boleznih me¬hurja in pri protinu priporočajo mešanico šipkove, brinove in pelinove tinkture, vsake po 10 kapljic na dan, razredčeno z malo vode.

Pripomba: alkoholni izvleček iz šišk na šipku — povzroča jih vbod šipkove šiškarice (Fungus Rosae ali Spongia Cynosbati) priporočajo pri zapiranju vode ali bolečem mokrnju — 20 kapljic na dan. Šipkovo vino odpravlja spomladansko utrujenost (ki ji je vzrok pomanjkanje vitamina C).

Druga imena: Babji zob, bavec, divja roža, gošavka, goščevje, harambuc, kokoška, kopina, mačeha, navadni šipek, ošipek, pasja gart(roža), srbevka, srbin, srbljivka, srborit(ec), srboritka, ščiša(k), ščipek, šipečje, šipoje, vodenink, voglovje, volčji zob, zobatka.

Šipkov čaj
Zaradi kiselkastega okusa je šipkov čaj prijetna osvežitev pri vročičnih obolenjih, pili pa naj bi ga zlasti starejši ljudje, katerih prebavila iz hrane ne vsrkajo dovolj vitamina C. Pogosto ga mešamo z drugimi krepčilnimi rastlinami, na primer z veliko koprivo (Urtica dioica) in škrlatno ehinacejo (ameriški slamnik – Echinacea angustifolia, E. purpurea).

Priprava čaja iz šipka

Vrelo vodo se prelijte čez polovico žličke zmečkanih plodov, pustite stati 10-15 minut in precedide. Skodelica šipkovega čaja se popije nekajkrat na dan. Kovina pospeši razpad vitamina C, zato čaja ne puščajte v kovinskih posodah.

Preberite si tudi, kakšna je čajna mešanica za spomladansko čiščenje krvi.

Šipek slovi kot vsestranska zdravilna rastlina, brez posebnih neželenih stranskih učinkov. Zaradi visoke vsebnosti vitamina C v plodovih so različni šipkovi pripravki redni spremljevalci prebolevanja raznih okužb, kot sta prehlad in gripa. Z njimi si lahko krepimo tudi splošno odpornost. Nedavne raziskave kažejo, da šipek morda lahko pomaga celo pri vnetjih sklepov, saj naj bi blažil bolečine in izboljšal gibljivost.

Šipek (Rosa canina) je košat grm, razširjen skoraj po vsem svetu v predelih z zmernim podnebjem. Vzgojimo ga lahko tudi sami iz potaknjenca, ki ga posadimo v vlažna, dobro prepustna in s hranili bogata tla. Najbolj mu ustrezata nevtralna do blago kisla zemlja in sončna lega. Zraste od enega do treh metrov visoko. Na njegovih trnatih vejah se od maja do začetka julija odpirajo nežni svetlo rožnati ali belkasti cvetovi. Ko cvetni listi odpadejo, se cvetišče poveča, omeseni in obarva rdeče. Iz njega se razvije šipkov plod, ki vsebuje številne trde plodiče.

Šipek ima veliko ljudskih imen: babji zob, bavec, divja roža, goščavka, pasja gartroža, pasja roža …

Podobno številčen je tudi seznam tegob, ki jih lajša. Ker nima neželenih stranskih učinkov, je primeren tudi za daljšo uporabo. Med nosečnostjo ali dojenjem pa uživanje šipkovih pripravkov ni priporočljivo.

Nabiranje šipka

Šipek ima ploden seznam učinkov

Za lajšanje zdravstvenih težav uporabljamo šipkove plodove, ki jih običajno nabiramo septembra in jih nato sušimo. Pred tem jih razrežemo, izčistimo semena in z njih dobro speremo belkaste laske. Posušeni plodovi imajo prijeten aromatičen vonj po sadju in kiselkast, malce trpek okus. Zelo bogati so z vitaminom C in tudi z vitaminom B2, pektini, jabolčno in citronsko kislino ter čreslovinami. Vsebujejo tudi proantocianidine, ki delujejo kot antioksidanti.

  • Prav zaradi obilja vitamina C šipek priporočajo za krepitev odpornosti, proti prehladu, gripi, pomanjkanju vitamina C in splošni utrujenosti. V ta namen lahko uporabljamo poparek, tinkturo ali kapsule. Pogosto jih jemljemo kot splošno okrepčilo med boleznijo in okrevanjem po njej.
  • Zaradi čreslovin šipek učinkuje kot adstringent, kar pomeni, da krči tkivno površino in tako pomaga pri ustavljanju driske, zlasti če je nastala zaradi povišane telesne temperature. V ta namen uporabljamo prevretek, ki ga pijemo redno, posebej pri zajtrku.
  • Tako pektini kot organske kisline naj bi šipku pridali diuretični učinek (odvajanje vode). Zato poparek uporabljajo pri vnetnih procesih ledvic in za preprečevanje ponovnih obolenj. Redna uporaba naj bi bila priporočljiva tudi za tiste, ki imajo težave z nastajanjem peska in kamenja v ledvicah ali sečnem mehurju.
  • Organske kisline spodbujajo izločanje prebavnih sokov in lajšajo vnetje želodčne sluznice.

Enako kot meso ploda so učinkovita tudi njegova rumena semena. Pred uporabo jih je treba vedno streti. Iz njih lahko pripravimo čaj. V Sibiriji iz njih iztiskajo olje. V ljudskem zdravilstvu jih podobno kot plod uporabljajo pri težavah z ledvičnimi kamni in pri obolenjih ledvic in mehurja. Blagodejno naj bi učinkovali celo pri nekaterih revmatičnih obolenjih, kot je putika.

Šipek

Šipek kot zdravilo

V Sibiriji in nasploh v Rusiji gresta tradicionalna, torej ljudska medicina in uradna medicina z roko v roki in se z namenom, da ozdravita pacienta, dopolnjujeta. A ker šipek raste tudi pri nas, se lahko odpravite na sprehod v naravo in si njegove plodove naberete sami. Iz plodov šipka si lahko pripravite izvrsten vitaminski pripravek, ki vam bo v zimskih dneh zagotavljal dovolj vitamina C. Šipkove plodove zmeljite in jih vmešajte v med. Vsak dan pojejte 1 žlico tega šipkovega medu.

Vitamin C deluje tudi kot lovilec prostih radikalov in kot katalizator pri delovanju jeter. Ker je vitamin C poleg vsega tudi transmitor v celico, je problem še večji, saj celica ob njegovem pomanjkanju praktično ne dobi hranil. Železo iz zelenjave, sadja in žit se sicer težje absorbira, vendar vitamin C poveča absorpcijo kar za 85%. Vitamin C je kot lovilec prostih radikalov pomemben zaščitnik telesnih celic in preprečuje njihovo izroditev v rakaste celice. Krepi imunski sistem tako, da pospešuje nastajanje beljakovine interferona in s tem močno otežuje vstop bolezenskih povzročiteljev skozi celično membrano v notranjost celice. Deluje kot nekakšen “vratar v celico”.

Preberite tudi: Angina: vnetje grla, s katerim se ne smemo igrati

Zaradi pomanjkanja C vitamina lahko telo tvori preveč holesterola in drugih krvnih maščob, ki se plast za plastjo nalagajo v žilah kot arterosklerotične obloge, ki zožujejo žile in končno privedejo do infarkta. Ker so koronarne arterije izpostavljene največ obremenitvam, v njih nastane največ razpok in se tvori največ oblog, zato je srčni infarkt najpogostejši zaključek tega procesa. Podobno pa vodi zoženje možganskih arterij do možganske kapi.

Angina pectoris, visok krvni tlak, oslabelost srca in motnje v bitju srca so prav tako posledica dolgoletne pomanjkljive preskrbe celice z vitamini. Koronarna skleroza pri tem napreduje izjemno hitro – kot je dokazal dr. Rath, obloge v srčnih arterijah naraščajo vsako leto za 44%! Razgrajevanje maščob v krvi je mogoče pospešiti s povečanim uživanjem vitamina C, pa tudi vitamina E oz. tokoferola (rekorder v vsebnosti je hladno stiskano olje iz pšeničnih kalčkov, saj vsebuje 600 mg tokoferola na 100g).

Vrsta znanstvenih raziskav potrjuje, da dodajanje vitamina C in E vsakodnevni prehrani, še bolj pa naravna oblika obeh vitaminov, zmanjšuje tveganje za infarkt in možgansko kap za polovico.

Od čaja do marmelade

Šipkove plodove lahko uživamo kot poparek, prevretek, tinkturo, kapsule (suhe izvlečke) in celo marmelado.

POPAREK pripravimo tako, da dva grama in pol zdrobljenih šipkovih plodov prelijemo s skodelico vrele vode. Pustimo stati 10 minut in nato precedimo. Popijemo tri do štiri skodelice na dan.

KAPSULE vsebujejo 50 do 200 miligramov suhega izvlečka šipka. Trikrat na dan pred obroki vzamemo po eno ali dve kapsuli in ju poplaknemo z velikim kozarcem vode.

TINKTURO uživamo tako, da 30 kapljic nakapljamo v kozarec vode in pijemo trikrat na dan pred obroki.

OLJE IZ SEMEN vzamemo po eno žličko na dan, in sicer zjutraj na tešče.

PREVRETEK pripravimo tako, da 30 do 50 gramov zdrobljenih plodov stresemo v liter vrele vode in na šibkem ognju kuhamo pet minut. Pustimo 15 minut stati in nato precedimo. Prevretek lahko pripravimo tudi iz strtih semen, le da naj ta stoji še eno uro. Okus je zelo prijeten, saj semena vsebujejo vanilin.

MARMELADA iz šipka (»hečepeč«) je v zimskih mesecih dober dodaten vir vitamina C.

Pasja roža

Rimski naravoslovec Plinij je zapisal, da šipek pomaga pri zdravljenju pasje stekline, po čemer je najbrž rastlina dobila svoje latinsko ime »pasja roža«. V srednjem veku so šipkov čaj priporočali pri pljučnih in drugih nalezljivih boleznih, saj je zaradi večje količine vitamina C nedvomno vplival na ugoden potek bolezni in izboljšal odpornost proti novim okužbam.

Tudi Sibirci šipek priporočajo

Hladno stiskano olje iz šipkovih semen v Sibiriji uporabljajo pri zelo raznovrstnih težavah:

  • za zdravljenje prehladov in gripe
  • za krepitev imunskega sistema ob kemoterapiji in obsevanju
  • za preprečevanje in odpravljanje ledvičnih kamnov ter za odvajanje vode iz telesa
  • za preprečevanje srčnih bolezni
  • za zniževanje holesterola v krvi
  • za masiranje občutljivih in krvavečih dlesni
  • za splošno boljše počutje, sploh pri spomladanski utrujenosti
  • za mazanje opeklin in razdraženih sluznic
  • proti zgagi
  • kot preventivo proti raku, ker je izredno učinkovit antioksidant.

Uživali naj bi po eno žličko na dan zjutraj na tešče.

Preberite tudi: Putika: naravni pripravki in ukrepi, ki vam lahko pomagajo

Vir: Zdravje iz rastlin, Prešernova družba 1974

Ko gre narava po gobe …

Bodi Eko
-
0

Ločeno zbiranje odpadkov prakticiramo že od leta 2001, pa smo v celem desetletju prišli le do 20-odstotne stopnje ločenosti. V naslednjih osmih letih bo potrebno zavihati rokave ter doseči 60-odstotni delež ločeno zbranih odpadkov, kot določa programsko-zakonodajni paket za komunalne odpadke Republike Slovenije. Pa nam bo uspelo? Sodeč po podatkih, da v Ljubljani ločijo le 30 odstotkov odpadkov, čeprav ima velika večina prebivalstva do najbližjega ekološkega otoka manj kot 100 metrov, se bomo morali krepko potruditi. Sama sem se trudila in preizkusila v 14-dnevnem izzivu, med katerim sem ločevala vse od papirja, steklenic in plastenk do bananinih olupkov.
Odpadki v gozduPo podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje vsak Slovenec letno ustvari več kot 400 kg komunalnih odpadkov. Sem sodijo odpadki iz gospodinjstev in drugi odpadki, ki so po svoji naravi in sestavi podobni gospodinjskim. Slovenci raje odlagamo, kakor predelamo. Do leta 2020 pa bo potrebno ponovno uporabo ter recikliranje odpadnih materialov (kot na primer papir, kovine, plastiko in steklo iz gospodinjstev) povečati na 60 % skupne mase. Zaradi dosega tega cilja je pred predelavo odpadke nujno potrebno ločeno zbrati. Pri tem je smiselno poudariti, da je ravno ločeno zbiranje odpadkov cenejše, zaradi česar ga komunala spodbuja in neprenehoma razvija.

Ena izmed pomembnejših strategij je obveščanje in ozaveščanje ljudi o pomembnosti ločevanja. Če bi namreč vestno ločevali in ločili prav vse odpadke, bi le-ti lahko postali dragocene surovine, ki bi se vrnile v proizvodni cikel in se predelale v nov izdelek. Pri tem bi prihranili vodo, energijo, naravne vire in zagotovo pomagali okolju. Poleg tega so odpadki kapital, ki omogoča razvoj celotne gospodarske panoge in nova, zelena delovna mesta. Na žalost pa trenutno predelamo le tretjino gospodinjskih odpadkov.

Najbolj pomembno je, da ločeno zberemo biološke odpadke, saj sicer z njimi onesnažimo vse ostale. »Nekateri imamo zanje vedro, ki ga vsakič, ko koš izpraznimo, malo splahnemo. Obstajajo tudi posebne posode, ki jih lahko zapreš in z dodajanjem mikroorganizmov že doma pridelaš kakovosten kompost,« svetuje Ekologinja brez meja Petra Matos. Papir in steklo Slovenci v večini pridno ločujemo, bolj površni pa smo pri embalaži. Kljub temu je Slovenija pri ločevanju odpadkov nad povprečjem Evropske unije. Matosova še opozarja, da je pomembno, da posebno pozornost namenimo nevarnim odpadkom, kot so baterije, zdravila, embalaže čistil in podobno.

Samo izobraževanje pa ni dovolj. Ljudem je potrebno tudi v praksi omogočiti ločevanje, in sicer s primernim številom zabojnikov za papir, embalažo, steklo in organske odpadke, medtem ko se število zabojnikov za mešane odpadke lahko zmanjša. Pravzaprav je slednje celo priporočeno, saj bodo ljudje zaradi manjšega števila črnih zabojnikov svoje gospodinjske odpadke prisiljeni ločevati v preostale zabojnike.

Za konec pomislimo še na to, koliko plastičnih vrečk porabimo v enem samem letu? Odgovor je od 300 do 600 milijonov letno, in to samo v Sloveniji! V povprečju vrečko, ki je narejena iz neobnovljivih naravnih virov, uporabljamo le 20 minut preden jo zavržemo. Recikliramo samo 4 % vrečk, medtem ko ostale končajo med mešanimi odpadki ali, še huje, v naravi, kjer razpadajo od 400 do 1000 let. Pri čemer nikoli dokončno ne razpadejo, ampak še dodatno onesnažujejo okolje s t. i. mikro plastiko. Zato naslednjič, ko obiščete trgovino uporabite ekološke vrečke – morda se vam ne zdijo dovolj privlačne na pogled, okolju so pa zagotovo bolj všeč!

Ločevanje odpadkov od nas ne zahteva veliko napora, res pa  se je treba dobro organizirati. Pripraviti si moramo več posod, zabojev ali škatel, v katere pazljivo razvrščamo papir, steklo, embalažo in organske odpadke ter jih nato izpraznimo v primeren zabojnik v bližnjem ekološkem otočku. Res je, da se ni težko spozabiti in roko stegniti v napačen zabojnik, vendar pri tem pomislimo, da s tem škodujemo okolju, v katerem ne nazadnje živimo ravno mi in moramo poskrbeti, da ne bo šla “narava po gobe”, kot ste si lahko ogledali v zgornjem videu.

Tanja Radkovič, Ekologi brez meja

Akupresura kot tehnika za uspešno samozdravljenje

Bodi Eko
-
0
Akupresura kot tehnika za uspešno samozdravljenje

Akupresura je enostavna tehnika samozdravljenja, ki nam je lahko v pomoč pri premagovanju vsakodnevnih tegob. Danes poznamo veliko načinov, kako si lahko ljudje pomagamo sami. V revijah in na internetu se praktično vsak dan pojavijo novi članki, ki nam svetujejo, kako si s preprostimi koraki in na nekaterim že dolgo znane načine popolnoma sami pomagamo pri najrazličnejših zdravstvenih in tudi osebnostnih težavah.
Akupresura

Akupresura nam pomaga do boljšega zdravja in dobrega počutja

Veliko terapevtov in zdravnikov želi svoje paciente naučiti, da sami naredijo nekaj zase. Skušajo jim pokazati, da že malo truda obrodi sadove. Na žalost je scenarij v večini primerov že vnaprej določen. Pacienti odhajajo od terapevta ali zdravnika oboroženi z navodili, vajami in nalogami, ki jim bodo ob rednem izvajanju skoraj zagotovo rešile večji del težave. Sledi ponovni obisk pri terapevtu in že poznani odgovor na vprašanje, kako je šlo z vajami: ”Sej veste, ni bilo časa. Nisem utegnil.”

Pri skrbi za zdravje in oblikah samozdravljenja (ali bolje rečeno samopomoči) je treba omeniti trenutno najbolj neinvazivno in naravno metodo samozdravljenja, tj. akupresura, ki v Evropi pridobiva vse večjo veljavo, pri nas pa je še dokaj nepoznana. Prednost akupresure je, da deluje kot preventiva in kurativa, se pravi, da lahko z njo preprečujemo in zdravimo težave. V osnovi gre pri za stimulacijo kombinacije točk, ki se nahajajo po celem telesu. Izvedba akupresure je zelo enostavna in učinkovita. Potrebno je poznati pravo kombinacijo točk za določeno težavo in vedeti, kje se te točke nahajajo. Akupresura deluje preko direktne stimulacije živčnega in mišičnega sistema ter posredno preko hormonalnih žlez in krvnega sistema. Prednost je tudi v tem, da se s časom v telesu vzpostavi ravnovesje, ki traja dolgo časa po tem, ko smo zaključili z obdobjem stimulacije točk. Študije fMRI (functional Magnetic Resonance Imaging – to je naprava, s pomočjo katere vidijo odziv možganov) so pokazale, da se s časom spremeni celo stanje možganov. To pomeni, da ima akupresura resnično dolgotrajen učinek.

Enostavna, a vseeno premalokrat uporabljena tehnika

Kljub enostavni uporabi pa so številne ankete pokazale, da se v Evropi še vedno malo ljudi poslužuje akupresure kot oblike samozdravljenja. Zakaj se – kljub učinkovitosti, ki jo je že potrdila sodobna medicina, in predvsem preprostosti izvajanja – še vedno izogibamo njeni uporabi? Rezultati anket so bili enotni. Na prvem mestu med razlogi je bil strah. Strah, ali bomo znali sami poiskati in stimulirati akupresurne točke, in predvsem strah, da bomo naredili kaj narobe ali si celo škodovali. Med razlogi so sledili še: nepoznavanje metode, človeška lenoba, enostavnost, odgovornost, vzgoja itd.

AkupresuraStrah

Zakaj je prav strah tisti, ki nas ovira pri odločitvah samozdravljenja, ne glede na to, za katero metodo gre? Največji izvor strahu sta nepoznavanje metode zdravljenja in nezaupanje v svoje zmožnosti oziroma nezaupanje v sebe. Kot že omenjeno, so se pri akupresuri ljudje bali, kaj vse lahko naredijo narobe.

Nepoznavanje metode

Glavni izvor strahu je nepoznavanje metode. Veliko ljudi se boji, da ne bodo znali pravilno izvajati akupresure. Na Vzhodu je akupresura znana že tisočletja in je razumljivo, da je zaupanje večje. Pri nas pa se ta metoda šele prebija v ospredje. Ugotovili so, da se je ljudem po temeljiti razlagi, kako naj jo sami izvajajo in zakaj si praktično ne morejo škodovati, močno povečalo zaupanje vase pri izvedbi akupresure kot obliki samozdravljenja.
Posledica nepoznavanja akupresure je tudi nastanek tako imenovanih mitov o akupresuri. Eden takih je, da veliko ljudi še vedno misli, da je delovanje akupresure pogojeno le z zaupanjem vanjo – da gre za tako imenovani placebo efekt. Številne znanstvene študije, ki so jih naredili v zadnjih letih, dokazujejo, da je akupresura v več primerih veliko bolj učinkovita kot placebo. Zagotovo pa vsako pretirano nasprotovanje in namensko upiranje pripomore k slabšim rezultatom, kar danes dokazujejo tudi pri uporabi zdravil in postopkov zdravljenja sodobne medicine.

Lenoba

Dejstvo je, da smo ljudje (v povprečju) leni, vsaj kar se tiče odnosa do sebe. Zato ob prvih znakih ne bomo naredili ničesar, ob skoraj že zadnjih znakih težav pa se bomo odločili za najhitrejšo in najenostavnejšo metodo. Takrat bomo potrebovali le malo ustrezne stimulacije s strani oglaševalcev in že bomo v prvi lekarni s polno vrečko obljub. Proces pa je zelo enostaven: pojemo in počakamo.
Dober primer lenobe, ko gre za naše zdravje, so vsi fitnes pripomočki, kupljeni preko TV-prodaje, ki pridno čakajo pod posteljo ali v kakem kotu stanovanja lovijo prah. Vse te naprave dejansko delujejo, problem je le v tem, da jih moramo sami uporabljati, da je efekt.
Verjetno najslabša stran akupresure je, da moramo sami nekaj narediti. In to ne samo pogoltniti tableto, ampak si vzeti vsaj 10 min na dan in se malo potruditi. To je tisto, kar najbolj ovira njenem vstop v sam vrh samozdravljenja.

Odgovornost

Pokazalo se je, da si ljudje ne upamo prevzeti odgovornosti. Veliko raje se prepustimo zdravnikom in terapevtom. Seveda je na prvem mestu to, da jim zaupamo. Delno pa je prisotno tudi prelaganje odgovornosti. Tako v primeru, ko ni rezultatov, lahko krivimo druge in ne sebe.

Akupresura in njena preprostost

Pravijo, da so najbolj preproste stvari tudi najboljše. Na žalost pa se naši možgani še vedno odzovejo ravno nasprotno. ”Preprosto je – to že ne more delovati.” Akupresura je v primerjavi z medicino in kako drugo metodo zdravljenja res preprosta, vendar je potrebno vedeti, da se za to metodo skrivajo tisočletja preizkušanja, učenje na napakah, kompleksnost pri izboru kombinacije točk in v zadnjih desetletjih tudi številne znanstvene raziskave, ki potrjujejo njeno delovanje.

Vzgoja ali naučeni smo tako

AkupresuraEden od zanimivih faktorjev, ki se je nepričakovano uvrstil visoko na lestvico vzrokov, je vzgoja. Že od majhnega nam govorijo, da tega in tistega ne moremo sami. Učijo nas, da bodo za zdravstvene težave, ki nas pestijo, poskrbeli drugi. Hkrati nas ustrahujejo, da si lahko v nasprotnem primeru samo škodimo. To kasneje močno vpliva na našo odločitev, da si pomagamo sami.

Dobra novica je, da se trendi spreminjajo in se vse več ljudi zaveda, da redno vnašanje raznih tablet ni najboljši izbor. Danes je vse bolj v porastu zdrava prehrana, zdrav način življenja in tudi posvečanje samemu sebi. Gledamo, kje in kako je bil prehrambni produkt narejen, kakšni so dodatki, vse več se gibamo, vse bolj cenimo prosti čas in ga pametno izkoriščamo … in kar je najbolj pomembno: vse več ljudi se zaveda, da morajo sami poskrbeti za svoje zdravje.

Ne glede na to, kako učinkovita in enostavna za izvajanje je akupresura, še vedno ostaja ena prepreka. To smo mi sami. Bomo preskočili prepreko? Bomo premagali strah in nezaupanje? To pa je odvisno le od nas.

Bo EU podražila kupone za ogljikove izpuste?

Bodi Eko
-
0

Ker zaradi recesije Evropa v zrak izpusti vse manj ogljikovega dioksida, bi politiki radi zmanjšali kvote za izpuste in tako preprečili padec cen kuponov zanje, poročajo v Financah.

Odbor Evropskega parlamenta za energijo oblikuje predlog novega zakona o energetski učinkovitosti, podpira amandma, ki od Evropske Komisije zahteva, da v kolikor cene kuponov za izpuste ogljikovega dioksida padejo, iz obtoka vzame del dovoljenj za izpuste, poroča Wall Street Journal. Višje cene kuponov za izpuste ogljikovega dioksida bi še otežile gospodarsko situacijo v Evropi, kjer se tudi brez dodatnih bremen gospodarska aktivnost zmanjšuje.

Co2 emisije

Gospodarska depresija je najboljše zdravilo za naravo

Deutsche Bank je že novembra lani napovedovala, da se bodo zaradi recesije izpusti ogljikovega dioksida v EU letos zmanjšali za kar 5,6 odstotka. Cena kupona za izpust ene tone ogljikovega dioksida bi po mnenju banke letos lahko potonila celo pod pet evrov.

Kupon je v torek stal devet evrov. Njegova cena je bila daleč nad dnom, ki ga je dosegla konec lanskega leta, preden so se pojavile ideje o tem, da bi bilo treba zmanjšati količino kuponov za izpuste ogljikovega dioksida in s tem povrniti kredibilnost sistemu trgovanja

V Evropi regulirana polovica izpustov CO2

Evropski sistem trgovanja z dovoljenji za izpuste ogljikovega dioksida (ETS) omejuje izpuste ogljikovega dioksida iz približno enajst tisoč elektrarn in tovarn v 30 evropskih državah. Omenjeni obrati predstavljajo približno polovico evropskih izpustov ogljikovega dioksida.

Vir: Finance

Resa – poznamo je preko 400 vrst

Bodi Eko
-
0

Znanih je okoli petsto vrst rodu Brica, med katerimi ni nič manj kot 470 samoraslih v Južni Afriki, približno sedem do osem jih je iz tropske Afrike, druge pa uspevajo v Evropi. Žal je resa (Erica hyemalis), ki jo prodajajo kot lončnico, le prehodni gost v naših stanovanjih, ker so v večini primerov zanjo v zimskem času pretopla.

ResaPo drugi plati pa ne marajo zmrzali in večina ne bi preživela na prostem prek celega leta v hladnejših podnebnih razmerah. Najbolje je, da jih kupimo v vrtnariji, ko so v polnem razcvetu. Nekaj tednov bomo uživali v njihovem cvetenju, potem pa bodo tako propadle. Na ta način nam bodo ustvarile prijeten poznojesenski barvni »intermezzo« preden bodo vzcvetele azaleje.

Če hočemo vzdrževati rastlino iz leta v leto, jo moramo med cvetenjem postaviti v najhladnejšo sobo. Ko odcveti, jo pustimo počivati pri temperaturi 7 °C. Maja jo presadimo na prosto v vrt, pozno septembra, preden se pokažejo cvetni popki, pa jo ponovno prenesemo v stanovanje.

E. gracilis, ki so jo prinesli v Evropo leta 1774, ima temno rožnate cvetove. Belocvetna sorta se imenuje E. gracilis »Alba« ali včasih tudi E. nivalis. Ti dve sta prvi v prodaji, takoj po novem letu pa jima sledi E. hyemalis, ki ima daljše rožnate in bele zvonaste cvetove. Posamezni cvetovi vseh sort cvetijo zelo dolgo.

E. gracilis sadimo dandanes na prosto kot prezimno trdno blazinasto rastlino. Ko preneha cveteti, dobi na mrazu cela rastlina rjasto rjavo barvo in nudi razkošno barvno nasprotje z zelenimi rastlinami okoli sebe.

Reso kupujemo takoj, ko vzcveti. Prepričajmo se, da so cvetovi sveži in listi prožni. Krhke rastline so že suhe in si ne opomorejo več. Rastlino rahlo potresimo in se prepričajmo, da ji listje ne odpada.

Velikost: E. gracilis do 46 cm visoka, E. hyemalis okoli Go cm.
Hitrost rasti: V eni sezoni zraste do 2 5 cm. Čas cvetenja: Pozno jeseni in zgodaj pozimi. Najprej cveti E. gracilis, sledi ji E. hyemalis.
Vonj: Nimajo vonja.
Svetloba: Potrebujejo dobro osvetljena mesta. Če bi radi ohranili te rastline več let, jih postavimo na okensko polico.
Temperatura: Idealna je 7 °C, najvišja pa i 5 °C. Čim nižje so temperature, dalj časa bo trajala rastlina.
Zalivanje: Vedno uporabljamo deževnico ali drugo vodo brez apnenca. Korenine morajo biti ves čas zelo vlažne, zalivamo vsaj 2- do 3-krat na teden.
Gnojenje: Ni potrebno, če jo bomo imeli le kratek čas. Če pa jo želirrio imeti dalj časa, moramo vsakih 14 dni dodajati vodi za zalivanje tekoče gnojilo, da bo rastlina pognala mlade poganjke.
Vlaga: Postavimo jo v podstavek z vlažnim peskom ali ovijemo z vlažno šoto. Čiščenje: Ni potrebno, zadostuje tedensko rosenje z mehko vodo. Ne uporabljajmo listnega loščila!
Ozračje: Ne mara vročega suhega ozračja, potrebuje pa ustrezno zračenje. Poleti po-stavimo rastlino na prosto in enkrat na teden orosimo zrak okoli nje.
Vrsta zemlje: Pretežno šotni kompost. Mora biti brez apnenca.
Presajanje: Vsako pomlad. Uporabljamo plastične lončke, ker je manj možnosti, da se bo prst izsušila. Kompost okoli korenin dobro potlačimo.
Rez: Po cvetenju moramo rastlino porezati na polovico njene višine.
Razmnoževanje: Pozno poleti vzamemo vršičke za potaknjence in jih posadimo v posodo z mešanico peska in šote. Pokrijemo jih’s steklom ali s plastiko, da zadržimo vlago. Temperatura naj bo okoli 15 °C. To nam bo najbolje uspelo s pospeševalnikom.
Življenjska doba: To je rastlina, ki nam kratek čas nudi užitek, nato pa odmre. Če jo poleti presadimo na prosto, bo morda preživela do drugega leta.
Spremljevalne rastline: Kot »občasni gost« je primerna za vse nasade zelenih sobnih rastlin v posodah.
Posebnosti: Kratek čas je ni težko gojiti. Kot »dolgotrajnejša« rastlina pa je bolj primerna za rastlinjake kot za stanovanje.

Vir: Nega sobnih rastlin, založba Mladinska knjiga, foto: Dreamstime

Ne zavrzite starih rokavic in šalov

Bodi Eko
-
0

Morda še ni pravi čas za to, da pospravite na podstreho zimska oblačila, je pa popolnoma primerno obdobje za to, da pobrskate med letos neuporabljenimi zimskimi kosi in se znebite odvečnih na ekološki način.
Šal in rokaviceStare rokavice (tudi če nimajo para) in šale lahko prinesete društvi Smetumet, ki jih bo koristno predelalo v nove, umetniške izdelke. Smet umet se nahaja na Celovški 53 v Ljubljani, kjer jim lahko oddate odslužene zimske modne dodatke v ponedeljek, sredo in petek med 10.00 in 16.00 in ob torkih in četrtkih med 13.00 in 19.00.

Nabirajmo penuše

Bodi Eko
-
0

Spomladi bodo ponekod travnike prekrile dlakave penuše, drobne rastline močnega okusa in mnogoterih zdravilnih učinkov.

Travniška penušaPenuše nabiramo na vlažnih travnikih, v bližin rek in potokov. Prepoznamo jih po značilnih drobnih listih, nekoliko podobnih vodni kreši, ki je sorodnica penuš. V kuhinji je uporaben ves nadzemni del rastline. Liste ali stebla (spomladi pa tudi cvetove) jedem dodajamo v surovi obliki. Odlične so kot sestavina zeliščnega masla ali zamešane v skuto. Prehranjevanje s penušami je izjemno zdravo, saj rastlina vsebuje lepo paleto zdravilnih snovi, med katerimi so tudi glukozinolati, ki so močni antioksidanti. Poleg tega je rastlina bogata še z vitaminom C in betakarotenom, vsebuje pa še druge vitamine in rudnine. Penuše pospešujejo prebavo in čistijo telo, zato so koristen del zelenjavno-sadnih postov.

Negovalni izdelki iz medu

Bodi Eko
-
0

Velika prednost medu je, da je učinkuje brez posebne predelave. Zaradi tega je izjemno priljubljena sestavina domače kozmetike. Z nekaj žlicami medu in še kakšno sestavino, ki jo imamo v hladilniku lahko v trenutku pripravimo učinkovit negovalni izdelek. Masko za lepši ten boste dobili, če boste v mešalniku zmešali žlico medu in eno olupljeno ter naribano jabolko. Razporedite mešanico po obrazu in pustite delovati 15 minut, nato pa sperite s toplo vodo. Kadar želite navlažiti kožo obraza, zmešajte 2 žlici medu z 2 žlicama toplega mleka ter nanesite zmes na obraz in vrat. Pustite delovati 10 minut, nato dobro sperite s toplo vodo.

Maska za obraz z medom

Čarobne trenutke, ki bodo hkrati krepčilno delovali na kožne celice, vam bo priskrbela medena kopel. Pripravite jo tako, da v polno kad tople vode zlijete 1,5 dcl medu in dobro premešate. Za bleščeče lase raztopite 1 žlico medu v 4 dcl tople vode. Pripravek polijte po laseh po šamponiranju in ga ne izperite.

Kozmetika iz meduUčinkovito sredstvo proti gubam

  • 50 g olivnega olja
  • 50 g bele gline
  • 50 g medu

Temeljito zmešajte sestavine in pustite stati 1 uro. Masko nanesite na obraz in pustite delovati 20 minut. Postopek ponavljajte enkrat tedensko.

Maska za suho kožo

  • 1 žlica medu
  • 1 rumenjak
  • 1 žlička mandljevega olja
  • 1 žlica cvetnega prahu

Sestavine zmešajte in nanesite zmes na obraz in vrat. Pustite delovati 20 minut, nato izperite s toplo vodo.

Maska za nečisto kožo

  • 1 žlička medu
  • 1 rumenjak
  • 1 žlička dobro zdrobljene ovsene moke
  • 1 žlička jogurta
  • 3 kapljice glicerina
  • 4 kapljice limoninega soka

Zmešajte sestavine. Nanesite masko na obraz in pustite delovati 1 uro. Nato kožo dobro sperite s toplo vodo. Namažite obraz z vlažilno kremo.

Izdelajmo letečega zmaja

Bodi Eko
-
0

Papirnati leteči zmaj nudi otrokom in staršem dvojno zabavo, najprej znotraj, ko ga izdelujemo, nato pa še v naravi, ko ga skupaj z našimi malčki spuščamo visoko v nebo. Užitek je zagotovljen, uporabljene materijale pa lahko na koncu seveda recikliramo.

Papirnati leteči zmaj

Potrebujete:

  • nož za rezanje
  • močno tanko vrvico
  • selotejp ali lepilo
  • škarje
  • 1 list močnejšega papirja (102 cm x 102 cm)
  • pentlje
  • 2 močni, ravni leseni palici iz bambusa ali lesa (90 cm in 102 cm)
  • barvice ali flomastre

1. korak
Paličici postavite v obliki križa tako, da je krajša paličica obrnjena vodoravno. Krajša paličica mora biti nameščena tako, da jo daljša paličica seka točno na sredini. Daljša paličica naj preseka krajšo na višini 90 cm. Zvežite paličici z vrvico. Paličici morata med seboj delati pravi kot. Vrvico učvrstite z lepilom. Z nožem naredite zarezo na vrhovih obeh palic. Zareza naj bo globoka glede na vrvico, ki jo uporabljate za izdelavo zmaja.

2. korak
Odrežite kos vrvice. Vrvica mora biti dovolj dolga, da zaobjame okvir zmaja.  Na vrvici naredite zanko in jo pričvrstite na zgornji točki ležeče paličice. Vrvico utrdite tako, da jo nekajkrat ovijete okoli paličice in trdno zavežete. Potegnite vrvico h koncu desne paličice in jo zopet pritrdite. Nadaljujte na spodnjem delu, nato na levem. Z levega dela potegnite vrvico na sredino križa. Trdno zavežite in odstrizite odvečen del.

3. korak
Papir položite na mizo in z ravnilom narišite križ v dolžini obeh paličic. Povežite skrajne točke križa tako, da nastane romb. Narišite še en romb, katerega stranice so vzporedne in za dva cm navzven oddaljene od prvotnega romba. Izrežite večji romb. Položite romb na križ iz paličic. Robove večjega romba upognite čez napeto vrvico (prej naredite primerne zareze med zgornjim in spodnjim rombom) in pričvrstite z lepilom na papir.

4. korak
Na spodnji del zmaja pritrdite 120 cm dolgo vrvico. En konec privežite na skrajno zgornjo, drugega na spodnjo zanko. Naredite še zanko na novi vrvici – malce nad točko, kjer se križata paličici. To bo vrvica, s katero boste spuščali zmaja.

5. korak
Naredite rep. Na vrvico (v razdalji 10 cm) pritrdite pentljice. Pentljice morajo biti pritrjene simetrično, tako da sta oba repka enaka. Pritrdite rep na spodnji del zmaja.

6. korak
Porišite zmaja z barvicami.

NAMIG:  Za izdelavo in spuščanje zmaja boste otroke še posebej navdušili, če jim boste za uvod prebrali pravljico o Žogici nogici.

Okrasna paprika in kako zanjo skrbimo

Bodi Eko
-
0

Okrasna paprika (Capsicum annum) je enoletnica iz tropske Amerike in je cenjena predvsem zaradi svojih živobarvnih plodov, ki postanejo jeseni še posebno barviti. Je predstavnik družine Solanaceae (razhudnikovke). Ime izhaja iz grške besede kapto, peči, in namiguje na pekoči okus užitnih plodov. Znane so sorte te rastline, ki jih na veliko gojijo zaradi pekočih plodov čilijev (chilli); iz posušenih plodov delajo začimbi kajenski poper in papriko.

Četudi imate rastlinjak, naj vas opozorimo, da te rastline ni lahko vzgojiti; zato je bolje, da jo kupite jeseni, ko že ima plodove. Na razpolago je več sort, vse pa izhajajo iz navadne paprike C. annuum. Sorta »Christmas Greeting« ima zelene, vijolične, rumene ali rdeče plodove; »Fiesta« ima zašiljene plodove, ki med zorenjem spreminjajo barvo od rumene in oranžne v rdečo; »Rising Sun« ima. rdeče plodove, ki so podobni paradižnikovim. Vse te sorte so enoletne zelike in jih moramo na koncu sezone, to je ponavadi okoli novega leta zavreči. Prav tedaj pa že lahko kupimo drugo podobno rastlino. To je Solanum pseudocapsicastrum, ki je v primerjavi z navadno papriko Capsicum trajnica in uspeva iz leta v leto.
Okrasna paprikaVedno se prepričajmo, katero rastlino kupujemo, kajti plodovi vrste Capsicum so užitni, medtem ko so plovodi vrste Solanum pseudocapsicastrum zelo strupeni in jih nikakor ne smemo uživati. Izberimo tako rastlino, ki ima veliko plodov in je zelo gosta. Listi ne smejo biti uveli, barva pa mora biti živo zelena.

Velikost: Najbolje uspeva v lončku s pre-merom 9 cm. Zraste približno 20-23 cm visoko.
Hitrost rasti: V enem letu doraste, cveti in razvije plodove.
Čas cvetenja: Majhni beli ali belo zeleni cvetovi se pojavijo zgodaj poleti, niso pa preveč očitni. Plodovi se razvijejo pozno poleti ali zgodaj jeseni in se hitro obarvajo, zaradi česar je rastlina tako zanimiva. Vonj: Nima vonja.
Svetloba: Potrebuje veliko svetlobe in nekaj ur jutranjega sonca na dan. Temperatura: Sobna temperatura, ki ne pade pod io °C in ni višja od 21 ‘C.
Zalivanje: V času rasti obilno zalijemo dvakrat na teden; če je temperatura visoka, pa vsak dan. Ne sme se popolnoma izsušiti, če je na močnem soncu. Ko se razvijejo plodovi, zmanjšamo zalivanje na 2- do 3- krat na teden.
Gnojenje: V času rasti dodajamo vodi tekoče gnojilo vsakih 7 dni. Kakor hitro so plodovi zreli, nehamo gnojiti.
Vlaga: Enkrat na teden rosimo ozračje okoli rastline. Ko rastlina odcvete, rosenje dodatno vpliva na razvoj plodov.
Čiščenje: Ni potrebno. Ne uporabljamo listnega loščila.
Ozračje: Rastlina ni zahtevna, le da je zračenje zagotovljeno.
Vrsta zemlje: Glinena prst št. i.
Presajanje: V času rasti le enkrat, ko presajamo sadiko (iz semena) v lonček. Rez: Med rastjo nič. Če pa rastlina izgubi liste, ker se je izsušila prst, odrežemo steblo in ga, ovešenega s plodovi, postavimo v vazo.
Razmnoževanje: Zgodaj spomladi posejemo semena pod steklo v rastlinjak. Bolje pa je, če to opravilo prepustimo strokovnjaku. Temperatura mora biti 18 °C.
Življenjska doba: Eno leto — to je enoletna zelika.
Spremljevalne rastline: Lahko jo postavimo kot občasno poživitev med druge rastline. Lepo uspeva v koritih na okenskih policah na prostem in poživlja pozno pole¬tje in jesen.
Posebnosti: Ni je težko vzgojiti, če imamo ustrezno opremo. Ker pa navadno potrebu-jemo le nekaj rastlin, je najbolje, da jih kupimo pozno poleti, ko so najlepše.

Vir: Nega sobnih rastlin, založba Mladinska knjiga, foto: Dreamstime

1...989990991...1.150Stran 990 od 1.150