Prijava
Znanih je okoli petsto vrst rodu Brica, med katerimi ni nič manj kot 470 samoraslih v Južni Afriki, približno sedem do osem jih je iz tropske Afrike, druge pa uspevajo v Evropi. Žal je resa (Erica hyemalis), ki jo prodajajo kot lončnico, le prehodni gost v naših stanovanjih, ker so v večini primerov zanjo v zimskem času pretopla.
Po drugi plati pa ne marajo zmrzali in večina ne bi preživela na prostem prek celega leta v hladnejših podnebnih razmerah. Najbolje je, da jih kupimo v vrtnariji, ko so v polnem razcvetu. Nekaj tednov bomo uživali v njihovem cvetenju, potem pa bodo tako propadle. Na ta način nam bodo ustvarile prijeten poznojesenski barvni »intermezzo« preden bodo vzcvetele azaleje.
Če hočemo vzdrževati rastlino iz leta v leto, jo moramo med cvetenjem postaviti v najhladnejšo sobo. Ko odcveti, jo pustimo počivati pri temperaturi 7 °C. Maja jo presadimo na prosto v vrt, pozno septembra, preden se pokažejo cvetni popki, pa jo ponovno prenesemo v stanovanje.
E. gracilis, ki so jo prinesli v Evropo leta 1774, ima temno rožnate cvetove. Belocvetna sorta se imenuje E. gracilis »Alba« ali včasih tudi E. nivalis. Ti dve sta prvi v prodaji, takoj po novem letu pa jima sledi E. hyemalis, ki ima daljše rožnate in bele zvonaste cvetove. Posamezni cvetovi vseh sort cvetijo zelo dolgo.
E. gracilis sadimo dandanes na prosto kot prezimno trdno blazinasto rastlino. Ko preneha cveteti, dobi na mrazu cela rastlina rjasto rjavo barvo in nudi razkošno barvno nasprotje z zelenimi rastlinami okoli sebe.
Reso kupujemo takoj, ko vzcveti. Prepričajmo se, da so cvetovi sveži in listi prožni. Krhke rastline so že suhe in si ne opomorejo več. Rastlino rahlo potresimo in se prepričajmo, da ji listje ne odpada.
Velikost: E. gracilis do 46 cm visoka, E. hyemalis okoli Go cm.
Hitrost rasti: V eni sezoni zraste do 2 5 cm. Čas cvetenja: Pozno jeseni in zgodaj pozimi. Najprej cveti E. gracilis, sledi ji E. hyemalis.
Vonj: Nimajo vonja.
Svetloba: Potrebujejo dobro osvetljena mesta. Če bi radi ohranili te rastline več let, jih postavimo na okensko polico.
Temperatura: Idealna je 7 °C, najvišja pa i 5 °C. Čim nižje so temperature, dalj časa bo trajala rastlina.
Zalivanje: Vedno uporabljamo deževnico ali drugo vodo brez apnenca. Korenine morajo biti ves čas zelo vlažne, zalivamo vsaj 2- do 3-krat na teden.
Gnojenje: Ni potrebno, če jo bomo imeli le kratek čas. Če pa jo želirrio imeti dalj časa, moramo vsakih 14 dni dodajati vodi za zalivanje tekoče gnojilo, da bo rastlina pognala mlade poganjke.
Vlaga: Postavimo jo v podstavek z vlažnim peskom ali ovijemo z vlažno šoto. Čiščenje: Ni potrebno, zadostuje tedensko rosenje z mehko vodo. Ne uporabljajmo listnega loščila!
Ozračje: Ne mara vročega suhega ozračja, potrebuje pa ustrezno zračenje. Poleti po-stavimo rastlino na prosto in enkrat na teden orosimo zrak okoli nje.
Vrsta zemlje: Pretežno šotni kompost. Mora biti brez apnenca.
Presajanje: Vsako pomlad. Uporabljamo plastične lončke, ker je manj možnosti, da se bo prst izsušila. Kompost okoli korenin dobro potlačimo.
Rez: Po cvetenju moramo rastlino porezati na polovico njene višine.
Razmnoževanje: Pozno poleti vzamemo vršičke za potaknjence in jih posadimo v posodo z mešanico peska in šote. Pokrijemo jih’s steklom ali s plastiko, da zadržimo vlago. Temperatura naj bo okoli 15 °C. To nam bo najbolje uspelo s pospeševalnikom.
Življenjska doba: To je rastlina, ki nam kratek čas nudi užitek, nato pa odmre. Če jo poleti presadimo na prosto, bo morda preživela do drugega leta.
Spremljevalne rastline: Kot »občasni gost« je primerna za vse nasade zelenih sobnih rastlin v posodah.
Posebnosti: Kratek čas je ni težko gojiti. Kot »dolgotrajnejša« rastlina pa je bolj primerna za rastlinjake kot za stanovanje.
Vir: Nega sobnih rastlin, založba Mladinska knjiga, foto: Dreamstime
