Po zadnjih raziskavah za varno otroško kozmetiko proizvode je bilo ugotovljeno, da veliko kozmetičnih proizvodov za otroke vsebuje strupene kemikalije.
Kampanja za varne kozmetične proizvode je neprofitna koalicija za zdravstvene in okoljevarstvene skupine. V svoji raziskavi so ugotovili, da kar ducat otroških šamponov in gelov vsebuje formaldehid ter 1,4 dioksan v različnih količinah. Obe sestavini sta znani kot možni povzročitelji raka. Sicer manjše količine teh dveh kemikalij nista potencialno nevarni, vendar to lahko postanete ob redni uporabi.
`Personal Care Products Council´, kateri zastopajo kozmetični sektor industrije, so izjavili, da to seveda ni res, in da je šlo le za podel poiskus okoljevarstvenih lobijev, kako razburiti javnost. Količina teh dveh kemikalij bi naj bila tako nizka, da ne ogroža zdravja v nikakršnem pogledu.
Pa vendarle gre za zdravje naših otrok in se je zato dobro pozanimati, ali je res vredno tveganja, saj je navsezadnje cilj proizvajalcev trženje lastnega proizvoda – pa naj bo ta res tako varen ali pa tudi ne.
Glede na to, da je v grozdju po navadi največ ostankov pesticidov, ni čudno da organska vina pridobivajo na kakovosti.
Zato na hitro preglejmo, kaj pomenijo nekateri izrazi na organskih vinih:
100% organsko: indicira, da je vino narejeno iz 100% organskega načina pridelave grozdja. Takšen certifikat tudi garantira, da je bilo grozdje ves čas kontrolirano, ali ustreza zahtevam 100% organske pridelave grozdja. Takšno vino lahko vsebuje le naravne sulfite v majhnih količinah.
Organsko: nosi certifikat, da je vino pridelano iz vsaj 95% organskega grozdja, ostalih 5% pa ni rečeno, da je bilo organsko pridelanega. Prav tako pa mora imeti takšno vino naravne sulfite.
Narejeno iz organskega grozdjaali iz organskih sestavin: takšno vino vsebuje vsaj 70% organskih sestavin. Zato lahko vsebuje umetne sulfite, vendar morajo biti prisotni v izredno majhnih količinah.
Biodinamično: temelji na natančnem opazovanju ter poskusu naravne harmonije. Koncept je bil razvit na začetku 20. stoletja s strani avstralskega filozofa Rudolfa Steinerja. Takšno vino ne le da je 100% organsko, ampak je pridelano tudi na način, ki je nekako usklajen z naravo – pridelovalci grozdja sami proizvajajo kompost, se orientirajo glede na postavitev zvezd in planetov, na podlagi česa se kasneje odločajo kdaj je primerno kaj storiti.
Dobra novica je, da so organska vina vedno bolj dostopna; tudi cenovno. Zato je dobro vedeti, kaj je potrebno gledati, ko se odločate glede nakupa vin. Torej organska hrana , imenovana tudi ekološko pridelana hrana se vse bolj uveljavlja tudi pri nas!
Danes smo dobesedno zasuti s plastiko. Velik problem pa pri tem predstavljajo plastične vrečke, ki se kar kopičijo doma.
V večini primerov je tako, da v trgovini nakupimo ogromno stvari, jih natrpamo v na novo kupljene plastične vrečke, katere doma na koncu tako ali tako zavržemo. Zato nekateri raje v trgovino prinašajo rabljene plastične vrečke in s tem zmanjšajo povpraševanje po vrečkah, vendar pa mnogi tega ne storijo. Torej kako na pameten način porabiti plastične vrečke, ki jih že imamo doma?
Kot podloga za kolena – imate opravila na vrtu in ne želite umazati hlač? Enostavno si zavežite plastični vrečki okoli kolen.
Za zaščito rok – veliko je stvari, katerih se ne dotikate radi, zato raje uporabite vrečke za zaščito vaših rok pred nepotrebno umazanijo.
Za čopiče – se vam je že zgodilo, da ste morali prekiniti pleskanje ali barvanje, ko je nenadoma prišla vmes neka nujnost? Ko pa ste prišli nazaj, pa je bil čopič že zasušen. V takih primerih čopič raje zavijte v plastično vrečko. Tako se vam ne bo posušil.
Kot priročen dežnik – so vremenarji napovedali 30% možnost dežja? Hmmm, ali je vredno vzeti s seboj dežnik, ali raje tvegati?
Tretja možnost pa je ta, vzamete s seboj plastično vrečko, katera vam bo varovala pričesko.
Zavijalni papir – ste pozabili kupiti papir za zavijanje? Malo pobrskajte po predalu z vrečkami in zberite tiste nabolj pisane ter jih uporabite za zavijanje.
Držalo za moker dežnik – velikokrat se zgodi, da ne veste kaj bi naredili z mokrim dežnikom, s katerega teče voda. V takšnih primerih je vrečka prava rešitev.
Filter za rože – zmečkajte vrečke in jih postavite v lonce. Tako boste preprečili, da bi vaše rože stale v vodi, poleg tega pa boste lahko nemoteno premikali rože po stanovanju, saj te ne bodo puščale sledi zemlje.
Varovalo za knjige – pri kuhanju se velikokrat zgodi, da se platnice vaše najljubše kuharice zamažejo s hrano. V takšnih primerih je najbolje, če platnice oblečete v plastične vrečke.
Seveda pa je najboljši način kako se pa uporaben način znebiti odvečnih plastičnih vrečk ta, da jih preprosto sploh ne uporabljate! Danes je že toliko bolj uporabnih alternativ plastičnim vrečkam, da bi se tem res lahko počasi že odrekli. Tudi če malo pogledam v preteklost, lahko najdemo veliko različnih nadomestkov.
Buče za noč čarovnic so tudi pri nas že kar lep čas priljubljena okrasitev vrta ali dvorišča. Jesen in zima prinašata veliko praznikov – tradicionalnih in tudi tistih malo manj tradicionalnih. Prazniki pa po navadi pomenijo tudi okraske, ki pa so po navadi narejeni iz plastike. Zato raje premislite o naravnih materialih. Čeprav originalno izhaja iz anglosaksonskega okolja, se je najstrašnejši praznik v letu imenovan noč čarovnic tudi pri nas prav lepo prijel. Nič čudnega, ko pa ponuja celo paleto očarljivo grozljivih dejavnosti v katerih uživajo vsi: od staršev do otrok. Ob tem “prazniku” seveda izdelujemo tudi buče za noč čarovnic!
Zakaj prav buče za Noč čarovnic?
Zgodba o bučah in Noči čarovnic izhaja iz stare irske legende o Jacku O’Lanternu. Po pripovedovanju je bil Jack O’Lantern premeten moški, ki je uspel prelisičiti celo hudiča. Ko je umrl, mu niso dovolili v nebesa zaradi njegovega porednega življenja, hudič pa ga ni sprejel v pekel, saj ga je Jack že prelisičil. Tako je bil Jack prisiljen tavati med svetovi z lučko iz repe. Irci so začeli izrezovati strašljive obraze v repe in jih postavljati v okna, da bi odgnali Jacka in druge zle duhove. Ko so se Irci preselili v Ameriko, so odkrili buče, ki so bile večje in lažje za izrezovanje, zato so postale glavni rekvizit za izdelavo “bučnik svetilk” za Noč čarovnic.
Kaj je noč čarovnic?
Za Noč čarovnic vsi vemo, da so pogoste glave iz buč, zato bodo v tem obdobju tudi trgovine prepolne s poceni plastičnimi imitacijami. Vendar pa je veliko bolje, če namesto plastičnega ponaredka, naredite svojo umetnino iz čisto prave buče. Tako boste prihranili na nepotrebnem porabi nafte, iz katere je plastika narejena.
Z izdelavo buče za noč čarovnic iz naravnih materialov oziroma iz pravih buč pa boste podprli tudi lokalne kmetije, namesto mednarodnih korporacij, poleg tega pa bo tudi sam ambient izgledal veliko bolje. Poleg tega lahko bučo po praznovanju odvržete na kompost ali v smeti brez slabe vesti, da se bo razgrajala še stoletja za nami.
Beseda Halloween, kakor v angleško govorečih deželah imenujejo noč čarovnic je izpeljanka iz besedne zveze All Hallows Day, ki označuje praznik ‘vseh svetih’. Če bi dobesedno prevajali angleško različico imena za noč čarovnic bi praznik imenovali ‘dan pred vsemi svetimi’. Beseda je bila prvič uporabljena v 16. stoletju. Nekateri etnologi menijo, da je noč čarovnic izšla iz rimskega praznika posvečenega Pomoni, boginji sadežev in semen ali pa iz praznika mrtvih, imenovanega Parentalia.
Drugi noč čarovnic povezujejo s keltskim praznovanjem Samhain, s katerim so se Kelti poslovili od poletja. Današnje praznovanje noči čarovnic se odvija v večini držav na Zahodu, posvečeno pa je nadnaravnim, okultnim silam, ki jih v vsakdanjem življenju srečujemo le v pravljicah in filmih.
Simbol praznovanja noči čarovnic so osvetljene in v grozljive obraze izrezljane buče za noč čarovnic. Prvotno so bučne lučke (pred bučami se je za izdelavo lučk uporabljala repa) simbolizirale duše, ujete v vicah. Danes izdolbene buče pomenijo zgolj zabavno praznično dekoracijo. Oranžna in črna barva, barva buč in barva noči, sta tudi značilna barvna kombinacija noči čarovnic.
Za noč čarovnic je značilno maskiranje. V Ameriki otroci, pogosto našemljeni v kar se da grozljive maske hodijo po hišah, dobrodušni sosedje pa jih za obisk nagradijo s sladkarijami. Pri nas se ta običaj za zdaj še ni zelo prijel, čeprav maškar za noč čarovnic med otroci tudi v Sloveniji ne primanjkuje.
Izrezovanje buč
Izrezovanje buč je postalo umetnost. Od preprostih strašljivih obrazov do zapletenih umetniških del, buče so platno za izražanje kreativnosti. Postopek izrezovanja zahteva nekaj orodij, med katerimi so posebni noži za izrezovanje, žlice za odstranjevanje notranjosti in predloge za risanje na površino buče. Nato z nožem previdno izrežemo zasnovane oblike in bučo osvetlimo znotraj, običajno z majhno svečo ali LED lučko.
Kaj početi za noč čarovnic?
Ena od aktivnosti, v kateri bo uživala vsa družina, je okraševanje bivališča. Pustite prosto pot domišljiji. Okrasite kotičke v domovanju s papirnatimi pajki, duhovi iz starih rjuh, kartonastimi netopirji, čarovniškimi metlami in drugimi grozljivimi okraski. Izdolbene buče za noč čarovnic seveda ne smejo manjkati. V čarovniškem duhu še posebej skrbno okrasite jedilno mizo. Za noč čarovnic pripravite posebne dobrote iz buč in kostanja, poleg katerih postrezite z moštom.
Večerna zabava, katere uro uravnavate glede na starost udeležencev, se bo začela, ko se boste vsi sodelujoči posedli za mizo v kar se da strašljivih maskah. Odlična zabava na noč čarovnic je prerokovanje iz kart, kozarca vode ali fižolčkov. Zabava se lahko začne že ob večerji, ko v testeno drobno pecivo vtaknete razne predmete ali figurice, ki prerokujejo prihodnost tistemu, ki pecivo poje.
Kako pripraviti buče ža noč čarovnic?
Na polju ali na tržnici poiščite čim bolj svežo bučo. Pomembno je, da je na spodnji strani dovolj ploska, da bo lahko trdno stala na podlagi, na katero jo boste postavili. Najprej iz buče izrežite pokrov. Pod kotom naredite zarezo od 10 do 20 centimetrov stran od peclja. Izrežite krog z izbranim polmerom. Rob pokrova mora biti narejen nekoliko postrani (zato režemo pod kotom), saj vam bo v nasprotnem primeru pokrov zdrknil v bučo. Ko ste bučo odprli, ven odstranite pulpo.
Steno buče lahko nekoliko stanjšate, da boste kasneje lažje dolbli. Z ostrim nožem izrežite oči, nos, usta … Režite pod pravim kotom. Postavite v bučo prižgano svečo in jo pokrijte s pokrovom. Če se iz sveče zelo kadi, lahko v vrh buče izvrtate luknjo, ki bo služila za dimnik ali pa je enostavno ne pokrijete s pokrovom. Za poseben dišeč učinek lahko notranjost buče natrete s cimetom. Ta bo s pomočjo toplote, ki jo oddaja sveča, močno zadišal.
Danes smo v dobi, kjer se dobesedno kopamo v takšnih in drugačnih napravicah, ki nam ‘olajšujejo’ življenje.
Vendar pa to pomeni veliko novih umetnih mas, katere v večini primerov škodujejo okolju. Življenska doba takšnih naprav pa je tudi iz dneva v danj manjša zaradi dejstva, da na trg vsak dan prihajajo bolj zanimive in bolj zmogljive naprave.
iPod Povprečna življenska doba: te naprave je približno 2-4 leta Preventivni ukrepi: zavarujte vaš iPod z gumijasto zaščito. S tem boste preprečili morebitne praske in udrtine, vaš ipod pa bo dalj časa izgledal kot nov. Res je, da guma ni ravno okolju prijazna, vendar pa podaljšana življenska doma same napravice odtehta dejstvo. Poleg tega pa je priporočljivo tudi, da vsaj enkrat na mesec izpraznete baterijo iPoda. Gumijasto zaščito pa lahko uporabite tudi za vaš naslednji model.
Mobilni telefon: Povprečna življenska doba: 2-4 leta Preventiva: ste morda eden izmed tistih, ki polnijo baterijo mobilnega telefona, kot pa si umivate zobe? Opustite to navado,saj baterija deluje bolje in dlje časa, če vsake toliko pustite, da se ta čisto izprazni. Prav tako pa se izogibajte nizkim temperaturam, direktni izpostavljenosti soncu in pretirani vročini, saj vse to škoduje življenski dobi baterije.
Televizija s ploskim zaslonom Življenska doba: minimalno 2 leti Preventiva: čim manj se dotikajte ekrana, saj pritisk povzroči hitrejšo obrabo delov ekrana. Če se vaša televizija preveč pregreva pa bodite pozorni, da nič ne maši ventilacije samega televizorja. Priporočljivo pa je tudi, da televizijo čistite z mehko in suho krpo, saj lahko čistila poškodujejo ekran.
DVD predvajalnik Življenska doba: 4-5 let Preventiva: Poskrbite, da se vaš DVD predvajalnik ne pregreva. To pomeni, da odmaknite z njega vse, še posebej, če imate skritega v kakšni omarici. Pri samem premikanju naprave, pa bodite pozorni, da jo najprej ugasnete, šele potem izklopite iz električnega omrežja.
Tiskalnik Življenska doba: minimalno 5 let Preventiva: Povišana vlažnost lahko povzroči zastoje papirja ter poškodbe črnila, zato je priporočljivo, da postavite v bližino tiskalnika sol ali odstranjevalec vlage, če se ta nahaja v vlažnem prostoru. Takrat, ko tiskalnika ne uporabljate pa ga pokrijte s kakšno krpo.
V teh hladnih dneh se rado zgodi, da se marsikomu vname grlo. Kako pa lahko bolečine vnetega grla olajšamo brez zdravil?
Česen
Uporaben je, ko začutite, da vas v grlu ‘žgečka’. Česen ima antibakterijske značilnosti, kar pomeni, da je odličen za izboljšanje vašega imunskega sistema. Vsebuje pa tudi “alicin“, ki daje česnu omenjene antibakterijske zmogljivosti. Sprosti pa se, ko česen razrežemo, zdrobimo ali prežvečimo. Priporočljivo je tudi, da česen za 10 – 15 sekund postavimo v mikrovalovno pečico, saj tako še povečamo njegov učinek. Poleg omenjenega pa česen tudi znižuje holesterol ter krvni tlak.
Vlaženje zraka
Je priporočljivo, ko imate suho grlo, saj je zrak v prostorih pogosto suh zaradi ogrevanja. To pa lahko izsuši membrane v vaših dihalnih poteh.
Cinkovi dodatki k prehrani
Priporočajo, ko občutite blage bolečine v grlu ter zamašen nos. Cink blaži zatečeno tkivo v grlu, poleg tega pa tudi pomaga pri odmašitvi nosu. Redna uporaba med prehladom pa bi naj celo znižala trajanje prehlada za polovico. Seveda pa pred uporabo posvetujete z zdravnikom ali farmacevtom, saj lahko cink razdraži želodec.
Zaradi same narave pridelovanja v ekološkem kmetovanju in prepovedi uporabe kemično sintetičnih pesticidov, umetnih mineralnih gnojil in razkuženega semena, je še kako pomemben kolobar oziroma vrstenje poljščin ali vrtnin na vrtu ali njivi ter sama izbira rastlin, sort. Tako se danes išče nove rastline, sorte, ki bi bile odpornejše na bolezni, škodljive, sušo, mraz, …
Rastline za ekološko pridelavo morajo biti dovolj odporne
Pomembno je, da je rastlina ali sorta, ki jo izberemo odpornejša od ustaljenih rastlin in da doseže brez uporabe pesticidov, gnojil ter čim s manjšo porabo energije, kakovosten in količinsko primeren pridelek. Tako se v ekološkem kmetijstvu raje poslužujemo sejanja žit kot so pira, rž in opuščamo sejanje pšenice in ječmena.
Žita za ekološko pridelavo
Pira in rž sta prav tako krušni žiti, ki pa sta odpornejši na bolezni in škodljivce kot pa sta pšenica in ječmen. Rž in pira ravno tako bolje kot pšenica in ječmen prenašata tudi nižje temperature, kratkotrajno sušo in več padavin. Uspevata tudi na slabših, plitvih in manj rodovitnih tleh. Rž in piro lahko sejemo in nam dajo primeren pridelek tudi na višje ležečih območjih, saj uspevata tudi na 1200 m nadmorske višine.
Tudi solate so priljubljene
Namesto ustaljenih solatnic v zimskem času lahko sejemo motovilec ali zimski portulak, ki sta prav tako bolj odporna na mraz, bolezni, škodljivce kot ustaljene solatnice v konvencionalnem kmetijstvu. Tako motovilec kot zimski portulak uspevata v skromnih razmerah, z malo hranil in toplote.
Navedli smo samo nekaj primerov rastlin, ki so primernejše za ekološko kmetovanje.
Imamo pa na voljo veliko starih, pozabljenih ter ponovno na novo odkritih rastlin, ki smo jih s prihodom rastlin z večjimi pridelki potisnili v pozabo. Danes, ko je potrebna večja skrb za okolje in vedno manjše obremenjevanje okolja so pa postale ponovno aktualne in zanimive. Za ekološko pridelavo se odkrivajo rastline, ki se v preteklosti niso uporabljale in so šele sedaj odkrili njihovo odpornost in široko uporabnost.
Vsak dan več izdelkov obljublja, da so prijazni okolju, ampak ali so res?
Proizvodi z nazivom ‘naravno’ lahko vsebujejo nekaj bioloških sestavin, vendar pa lahko prav tako vsebujejo tudi sintetična barvila ter dišave.
Hipoalergeni dejansko nimajo nikakršnega pomena v zvezi z medicino. Ta beseda je dobila takšen ‘strokovni’ prizvok zaradi oglaševalske kampanje leta 1953. Zato danes ta beseda pomeni kar pač oglaševalci želijo da pomeni.
Biološko razgradljivo bi naj pomenilo, da se produkt razgradi takrat, ko pride v stik z zrakom, vlago, bakterijami oz. ostalimi organizmi, ki poskrbijo, da se določeni proizvod vrne v naravno stanje v čim krajšem času. Vendar pa nobena vlada ne preverja točnosti te biološko razgradljive trditve za vse proizvode.
Izraz prosta vzreja namiguje, da je meso oz. da mesni proizvodi (sem spadajo tudi jajca) prihajajo z kmetij, kjer gojijo živino ter perutnino v zunaj na odprtem. To pomeni, da te živali niso zaprte v prostoru, ampak se svobodno gibajo po kmetiji oziroma pašnikih. Vendar pa ni določeno, koliko ‘prostega časa’ kmetovalec takšni živali dejansko nameni.
Proizvodi z opombo, da ne vsebujejo dišav naj ne bi imeli nobene dišave, ki bi lahko mi zaznali. Vendar pa lahko takšen proizvod vsebuje sintetične sestavine, katere navidezno odstranijo dišave.
Trenutno nima nobena država definiranega eko standarda za zgoraj omenjene termine. Zato imajo podjetja prosto pot pri uporabi zavajajočih pomenov pri oglaševanju in prodajanju njihovih produktov.
Zato je najbolje, da se izogibate takšnemu ‘eko’ zavajanju, pa čeprav se vam na prvi pogled zdi, da je izdelek res okolju ali človeku prijazen.
Največ, kar lahko storite je, da podpirate lokalne proizvode manjših kmetovalcev in obrtnikov, saj ste vsaj za večino the lahko skoraj popolnoma prepričani, da so okolju ter vašemu zdravju veliko bolj prijazna, saj takšni proizvodi ne prihajajo od multikorporacij, katerim se gre večinoma samo za zaslužek.
Spet je prišla sezona prehladov ter gripe, zato je v tem času potrebno poskrbeti za to, da se izognemo preveliki količini bacilov in bakterij.
Najbošjša obramba je redno umivanje rok. Zato mnogi uporabljajo razna razkužila za roke, problem pa je v tem, da ta razkužila niso tako poceni, nekatera vsebujejo za nas škodljive sestavine (anitbakterijsko milo), poleg tega pa na koncu vedno ostane prazna plastična embalaža, ki jo odvržemo.
Ali ne bi bilo bolje, da bi znali narediti razkužilo za roke kar doma? Vse kar potrebujete je gel aloe vere ter alkohol. Pri tem je dobro, da si lahko naredite mešanice kolikor si je pač želite ali potrebujete, doker so količine v razmerju 6 meric alkohola proti 4 mericam aloe vere. Poleg tega pa lahko mešanici dodate tudi približno 5 kapljic čajevca (če ste naredili približno 2dcl mešanice) ter olje sivke, ki odstrani tisti ‘vonj po bolnicah’. Mešanico lahko sedaj prelijete kamor želite, dobro pri tem pa je, da vam ne bo potrebno vsakič kupovati nove stekleničke, ko boste porabili njeno vsebino.
Seveda pa je še vedno priporočljivo čim večkrat umiti roke, saj lahko le na takšen način odpravite večino bakterij, katere so morda ostale na vaših rokah.
V današnjih časih je stiropor viden in uporabljen na večih področjih, vendar če vam vaše zdravje kaj pomeni se čim bolj izogibajte polistirena oz. njegove bolj komercialne različice – stiroporja.
Tega danes uporabljamo za kozarce, pladnje, zaboje, izolacijo, pakiranje, … vendar pa je stiropor škodljiv okolju ter prav tako tudi vašemu zdravju. Plastiko, ki nosi oznako 6 (polistiren) lahko predelajo v veliko oblik in se danes tudi množično uporablja. Pri sami proizvodnji takšne plastike uporabljajo petrolej, kar pa na okolju pusti veliko sled, saj takšna plastika potrebuje več stoletij, da se razgradi.
Poleg tega pa polistiren pri segrevanju, razgrajevanju ali recikliranju sprošča potencialno strupene hlape. Torej, če ne želite, da bi vam strupene kemikalije prešle na hrano ali pijačo, se izogibajte polistirena in raje uporabljajte keramiko, steklo ali pa bolj varno plastiko z oznakami 1,2 ali 5.