Ptice so dobrodošle obiskovalke našega vrta in okolice. S svojim petjem in letenjem naredijo dan pestrejši, živahnejši, poln življenja. V spomladanskih in vse do poznih poletnih dni pa nam pomagajo pri varovanju naših vrtnin. Kot tako imenovano koristno žival moramo zanjo poskrbeti tudi v jesensko-zimskem času, ko je v naravi manj hrane. Pozimi poskrbimo zanje večinoma tako, da jim postavimo krmilnice oz. ptičje hišice v katere bomo nasuli razna semena. Prijaznejši bo vrt zanje, raje se bodo vračale skozi celo leto.
Jesen je tudi primeren čas za sajenje novih rastlin. Med novo nasajenimi rastlinami se odločimo tudi za rastlino, ki bo privabljala ptice na naš vrt in v jesensko-zimskem času nudila nekaj hrane pticam. Rastline, katerih semena ali plodovi so primerna hrana za ptice so: navadni češmin, enovratni glog, panešplja, navadna krhlika, navadna trdoleska, navadna kalina, ognjeni trn, jerebika, tisa, navadni šipek, rdeč dren, kovačnik, božje drevce, brogovita, dobrovita, črni bezeg, navadni bršljan in črni trn.
Vsi našteti grmi ali drevesa so nezahtevna glede gojenja. Nekatere med njimi pa so še posebej zanimivi tudi za našo uporabo, za čaje, marmelade in še marsikaj.
Jerebika; Rada ima hladnejše kraje. Raste tudi v nižinah, ponavadi na robu gozdov. Listi so pernati z nazobčanimi lističi, ki se jeseni obarvajo oranžno in rdeče. Cveti spomladi, cvetovi so belkaste barve združeni v socvetja. Konec poletja se razvijejo oranžni plodovi.
Šipek; Najpogosteje ga najdemo na robu gozda, v živih mejah, po zaraščajočih se travnikih in podobnih krajih. Grmasto se razraste do tri metre visoko. Cvetovi so belo rožnate barve. Jeseni se razvijejo plodiči, ki jih vsi dobro poznamo in jih najpogosteje nabiramo za čaj.
Črni bezeg je grm, ki zraste tudi do 11 m visoko. Cveti junija in julija. Cvetovi so rumenkasto beli, nabiramo jih lahko za pripravo raznih jedi ali da jih sušimo za čaj. Plodovi se razvijejo pozno poleti in so črno vijolične jagode, ki vsebujejo rdeč sok. Ptice imajo jagode črnega bezga še posebej rade.
Seča, 19. november 2010 – V podjetju SOLINE Pridelava soli d.o.o. so pripravili projekt »MANSALT – Človek in narava v Sečoveljskih solinah«, ki je namenjen dolgoročnemu ohranjanju biotske raznovrstnosti na območju solin.
Z leve proti desni: direktor SOLINE d.o.o. Alojz Jurjec, minister za okolje in prostor dr. Roko Žarnić, direktor prodaje in marketinga Danilo Tomšič, župan občine Piran Peter Bossman
Aktivnosti za dosego zastavljenega cilja bodo v naslednjih petih letih osredotočene na obnovo čelnih in morskih vodnih nasipov za nadzor vodnega režima, obnovi v preteklosti degradiranih območij in na aktivnosti za osveščanje javnosti o pomenu tradicionalnega solinarstva, ki ohranja naravo in omogoča trajnostni razvoj lokalne skupnosti. Sečoveljske soline so zaradi izjemne pestrosti rastlinskih in živalskih vrst ter ogroženih življenjskih okolij, uvrščene v ekološko omrežje Natura 2000, ki v državah članicah EU povezuje biotsko najvrednejša območja. V Sečoveljskih solinah je biotska pestrost v največji meri odvisna od uravnavanja vodnega režima, ki temelji na sistemu nasipov in kanalov. Ti objekti pa so bili dolga desetletja slabo vzdrževani, nekateri izmed njih so v zelo slabem stanju. Projekt je v sklopu evropskega razpisa LIFE + Narava in biotska raznovrstnost dobil finančna sredstva v višini 7 milijonov evrov.
Več desetletij slabo vzdrževani nasipi ob kanalih in morju na solinah povzročajo nenadzorovano poplavljanje solinskega okolja. Ob visokih plimah ali močnih padavinah v zaledju voda poplavi gnezdišča redkih ptic in rastišča posebnih slanoljubnih rastlin, ogroža pa tudi kulturno dediščino in naselja v zaledju solin. V okviru projekta »MANSALT – Človek in narava v Sečoveljskih solinah« želijo v podjetju SOLINE Pridelava soli d.o.o. dolgoročno pripomoči k ohranjanju biotske raznovrstnosti na območju Krajinskega parka Sečoveljske soline, zato bo posebna pozornost namenjena obnovi dotrajanih nasipov in nadzoru nad vodnim režimom, vse s ciljem ohranjati ugodno stanje izbranih solinskih živalskih in rastlinskih vrst.
Mala čigra: ena od vrst, kateri bo v projektu LIFE – MANSALT namenjena posebna pozornost.
Podrobnejši cilji projekta so vzpostavitev nadzora nad vodnim režimom in obnovitev v preteklosti degradiranih območij, dvigniti zavest o pomenu tradicionalnega solinarstva, ki ohranja naravo in omogoča trajnostni razvoj lokalne skupnosti ter predstaviti model dobre prakse uporabe tradicionalnih metod pri obnovi solinskih ekosistemov. Za dosego teh ciljev so v podjetju Soline, ki upravlja s Krajinskim parkom Sečoveljske soline v okviru projekta MANSALT na novo zaposlili 21 mladih iz lokalne skupnosti. V naslednjih petih letih bo s sredstvi projekta LIFE+ v Sečoveljskih solinah obnovljeno 6255 m nasipov ob kanalih in 1580 m čelnih nasipov, poleg tega pa bo izvedena ekološka obnova 8 ha velikega sladkovodnega mokrišča, bivališča ogrožene želve sklednice in izkopanih 8000 m robnih kanalov, ki omogočajo boljšo izmenjavo vode in s tem več kisika v vodi.
Petletni projekt »MANSALT – Človek in narava v Sečoveljskih solinah« je bil potrjen v okviru programa LIFE+ Narava in biotska raznovrstnost. Projekt je vreden 7.056.366 EUR, od tega prispeva Evropska unija 3.439.983 EUR, Ministrstvo Republike Slovenije za okolje in prostor 3.106.382 EUR, družba Mobitel d.d. 300.000 EUR, 210.001 EUR pa podjetje SOLINE d.o.o.
Sredstva MOP se bodo zagotavljala iz Sanacijskega programa za odpravo posledic škode na Sečoveljskih in Strunjanskih solinah po katastrofalnem plimovanju decembra 2008, ki ga je sprejela vlada RS. Program za Strunjanske in Sečoveljske soline v naslednjih petih letih predvideva 17,6 mio EUR, za leti 2009 in 2010 pa je bilo iz tega programa za KPSS že odobrenih 1,9 mio EUR, s čemer so bile Sečoveljske soline na Leri obvarovane pred posledicami poplav v septembru 2010.
V preteklosti so bili že uspešno izvedeni številni projekti namenjeni ohranitvi naravnega okolja in življenjskih vrst v Krajinskem parku Sečoveljske soline, med njimi tudi LIFE Narava projekt, ki je vzpostavil temelje za izvedbo LIFE+ projekta MANSALT. Letošnji projekt pa je prvi, ki predvideva celovito obnovo vodnega režima solin in zagotavlja dolgoročno ohranitev biotske raznovrstnosti na tem področju.
Minister za okolje in prostor dr.Roko Žarnić je ob tem povedal: »Ohranjanje narave in kulturne dediščine v naravnih parkih in območjih Natura 2000 pomembno prispeva k razvoju lokalnih skupnosti, pravični delitvi koristi in stroškov v teh območjih in bogati nacionalno turistično ponudbo. Prek 80 zaposlitev v podjetju Soline, ki upravlja s Krajinskim parkom Sečoveljske soline, še nekajkrat več posrednih zaposlitev, ki jih v obliki storitvenih dejavnosti ponuja park lokalnemu prebivalstvu, več deset tisoč obiskovalcev, ki park obiščejo vsako leto in vse to ob dejstvu, da se številčnost rastlinskih in živalskih vrst v parku ohranja ali celo povečuje so dokaz, da so naravni parki območja, da je ohranjanje narave tudi velika razvojna priložnost«.
S tem se je strinjal tudi novi župan občine Piran, Peter Bossman, ki je izpostavil vpetost solin v lokalno okolje. »Število obiskovalcev Krajinskega parka Sečoveljske soline je v zadnjih letih močno naraslo in med njimi so številni turisti iz Pirana in Portoroža. Tradicionalnim oblikam turizma v piranski občini, kot so kopališki, zdraviliški ali kongresni, se je prek Sečoveljskih solin pridružil še naravoslovni turizem. Značilno za to obliko turizma je, da temelji na ohranjanju narave in projekt LIFE+ MANSALT projekt bo pomembno prispeval k doseganju tega cilja na solinah, zato ta projekt v Občini Piran podpiramo« pravi Bossman.
Danilo Tomšič, iz družbe Mobitel ob tem dodaja, da bi vsako podjetje moralo družbeno odgovorno delovanje aktivno vključiti v svoje poslovanje. »V družbi Mobitel že od začetka svojega obstoja podpiramo številne okolju prijazne projekte in si tako prizadevamo za ohranjanje slovenske narave in kulturne dediščine. V skladu s to vizijo smo leta 2002 vstopili v lastniško strukturo podjetja SOLINE Pridelava soli d.o.o.«
Andrej Sovinc, vodja Krajinskega parka Sečoveljske soline in namestnik direktorja SOLINE Pridelava soli d.o.o. meni, da je za dolgoročno ohranitev biotske raznovrstnosti v Krajinskem parku Sečoveljske soline, poleg vzpostavitve nadzora nad vodnim režimom, pomembno dvigniti tudi zavedanje javnosti o tej problematiki. V okviru projekta bodo zato organizirane različne informativno-izobraževalne delavnice, posneta bosta dva kratka filma, na spletu pa bo mogoče spremljati tudi »resničnostni šov« o dogajanju na gnezditvenih kolonijah čiger.
Projekt »MANSALT – Človek in narava v Sečoveljskih solinah« je zanimiv, ker med drugim upošteva tudi prilagoditve na možne posledice klimatskih sprememb. V tehničnih rešitvah je namreč predviden in upoštevan dvig gladine morja zaradi morebitnih posledic klimatskih sprememb. Rekonstrukcija visokovodnih nasipov bo tako tudi v prihodnosti uspešno varovala pred poplavljanjem morja in omogočila dolgoročno ohranitev ekosistema v Krajinskem parku Sečoveljske soline.
»V preteklosti so bili že uspešno izvedeni številni projekti namenjeni ohranitvi naravnega okolja in življenjskih vrst v solinah, zato pričakujemo da bo tudi projekt LIFE + »MANSALT – Človek in narava v Sečoveljskih solinah« potekal brez zapletov. Omenil bi tudi, da je letošnji projekt poseben, ker je prvi, ki predvideva celovito rekonstrukcijo celotnega območja solin in stremi k dolgoročni ohranitvi biotske raznovrstnosti na tem področju,« je še dodal Alojz Jurjec, direktor podjetja SOLINE Pridelava soli d.o.o.
Ker ima že skoraj vsakdo od nas kakšno prenosno elektronsko napravo ali napravico, so industrijski oblikovalci začeli izdelovati koncepte za okolju prijaznejše polnilnike baterij, ki uporabljajo obnovljive vire energije. Eden izmed takih je LiteOn, ki ga je ustvarila industrijska oblikovalka Cindy Karimun, ki za ustvarjanje elektrike uporablja kinetično energijo.
Dizajn izhaja iz kapljice vode, princip delovanja pa je osnovan na elektromagnetni indukciji. Polnilnik zaženemo ročno, tako da zavrtimo osrednji del naprave, ko doseže polno hitrost ga spustimo, da se vrti sam od sebe in pri tem ustvarja električno energijo.
Vsa energija, ki se ob vrtenju ustvari, se shranjuje v baterijo, s katero potem lahko napolnimo naše prenosne naprave. Naprava lahko ponoči služi tudi kot lučka, saj ima vgrajene 3 LED žarnice.
Emma Watson sodeluje z modno oblikovalko Alberto Ferretti pri novi eko kolekciji oblačil.
Igralka je ravno zaključila delo na njenem prvem zelenem modnem projektu People Tree, in se polna energije in idej že podaja v oblikovanje nove kolekcije oblačil, pri kateri sodeluje z modno oblikovalko Alberto Ferretti.
20-letnica, ki jo lahko trenutno gledate v prvem delu filma Harry Potter and the Deathly Hallows (Harry Potter in Svetinje smrti) pravi, da jo je Ferrettijeva, ko je videla njeno prejšnjo kolekcijo, kar sama poklicala in povabila k sodelovanju.
Nova kolekcija sicer še nima imena, bo pa na prodajnih policah enkrat prihodnje leto.
Ali ste vedeli, da je le 1 % vode primerne za pitje? Slovenija je ena izmed držav z največjo količino pitne vode. Zakaj torej kupujemo toliko plastenk in ustekleničene vode?
Vse bolj glasne so govorice, da se bosta Princ William in Kate Middleton, ki sta po mnogih vzponih in padcih očitno končno pripravljena na skupno življenje, prihodnje leto preselila v eko palačo, ki naj bi jo v okolišu Harewood Parka že od leta 2006 gradil princ Charles. Dvonadstropna palača naj bi bila zgrajena po strogih eko standardih. Vodo bodo segrevali sončni kolektorji, zgradba pa bo izredno varčna tudi glede porabe električne energije.
Streha je prekrita z Valižanskim skrilavcem, izolirana pa z eko volno in vulkanskim prahom, zidovi pa so zgrajeni iz recikliranih opek in kamna.
Družina sicer pravi, da je palača namenjena za najem, vendar glede na to, da prenavljajo tudi ostale zgradbe na njihovih parcelah v Harewoodu, se zna zgoditi, da bo eko palača naslednje leto novi dom Williama in Kate.
Triletna raziskava ogroženih kitov v Kalifornijskem zalivu je pokazala, da tanjšanje ozonske plasti vpliva tudi na vodne sesalce, saj so na njih opazili poškodbe kože in mrtve clice, ki so jih povzročili UV žarki. “To je prvi dokaz, da sončni žarki lahko poškodujejo kožo kitov”, je povedala Laura Martinez-Levasseur, zoologinja iz Londona, ki je sodelovala pri raziskavi. Pojavlja se vse več primerov poškodovane kože iz neznanega razloga, površine poškodovane kože pa se prav tako iz leta v leto večajo.
Največja verjetnost je večja količina UV žarkov, za kar je krivo tanjšanje ozonskega plašča ali pa sprememba količine oblakov na letni ravni.
Ozonska plast se od leta 1970 vsako desetletje stanjša za 4 %, na polarnem polu pa je nastala že ogromna ozonska luknja, ki jo povzročajo emisije in kemikalije, ki jih spuščamo v zrak.
V raziskavi so zbrali preko 150 vzorcev kož, in vse kaže na to, da so poškodbe posledica sončnega sevanja. V nekaterih primerih so našli poškodbe tudi v spodnjih segmentih kože, kar pomeni, da da je imela žival izredno hude opekline. Kiti svetlejše barve in s tanjšo kožo imajo večjo verjetnost, da bodo dobili opekline.
Kiti pridejo na površje po zrak, ko hranijo svoje mladiče in pa ko se družijo in takrat so izpostavljeni polni moči sončnih žarkov.
To pa je na žalost še en razlog več za umrljivost že tako zelo ogroženim vrstam kitov, ki so jih ljudje s prekomernim lovom porinili na rob izumrtja.
Podjetje Levi Strauss, ki je znano po svojih Levi’s kavbojkah, je predstavilo novo linijo hlač, kjer za njihovo izdelavo porabijo kar 28 % manj vode. Kavbojke so poimenovali ‘WaterLess jeans’, razlika v proizvodnji pa je predvsem pri končnem procesu, kjer so zmanjšali porabo vode za probližno 28 %, v primerjavi z nekaterimi drugimi proizvalajlci popularnih hlač pa kar za 96 %.
Z vodo varčujejo pri treh različnih procesih:
zmanjševanje pralnih ciklov z združevanjem večih različnih mokrih v en sam cikel
z integracijo čiščenja z ozonom v proces izdelave
z odstranjevanjem vode iz procesov kot so razne stilske deformacije (sprane kavbojke, vzorci …)
S tem bodo v enem letu in 1,5 milijona proizvedenih kavbojk prihranili 16 milijonov litrov vode, hkrati pa bodo svoje kupce tudi ekološko osveščali.
Eno prvih vprašanj, na katero ponavadi pomislimo, ko se odločamo postati vegetarijanec je, kje dobiti dovolj proteinov.
Vedno več ljudi se zaradi vse bolj krutega ravnanja z živalmi, ki posledica prevelike proizvodnje mesa odloča za vegetarijanstvo. Velikokrat pa ne najdejo prave alternative za priporočeno dnevno količino proteinov.
Poleg uživanja morske hrane vsake toliko časa, je jedilnik sestavljen več ali manj iz rastlinskega izvora. Moški potrebujejo 56 gramov proteinov dnevno, ženske pa 47 gramov (10 do 15 na obrok), sicer pa na potrebno dnevno količino vpliva tudi naša telesna teža.
Torej, katera vegetarijanska hrana vsebuje veliko proteinov:
Kot tako imenovano koristno žival moramo zanjo poskrbeti tudi v jesensko-zimskem času, ko je v naravi manj hrane. Pozimi poskrbimo zanje večinoma tako, da jim postavimo krmilnice oz. ptičje hišice v katere bomo nasuli razna semena. Prijaznejši bo vrt zanje, raje se bodo vračale skozi celo leto.
Eden izmed takih je LiteOn, ki ga je ustvarila industrijska oblikovalka Cindy Karimun, ki za ustvarjanje elektrike uporablja kinetično energijo.
Emma Watson sodeluje z modno oblikovalko Alberto Ferretti pri novi eko kolekciji oblačil.
Dvonadstropna palača naj bi bila zgrajena po strogih eko standardih. Vodo bodo segrevali sončni kolektorji, zgradba pa bo izredno varčna tudi glede porabe električne energije.
“To je prvi dokaz, da sončni žarki lahko poškodujejo kožo kitov”, je povedala Laura Martinez-Levasseur, zoologinja iz Londona, ki je sodelovala pri raziskavi. Pojavlja se vse več primerov poškodovane kože iz neznanega razloga, površine poškodovane kože pa se prav tako iz leta v leto večajo.
Kavbojke so poimenovali ‘WaterLess jeans’, razlika v proizvodnji pa je predvsem pri končnem procesu, kjer so zmanjšali porabo vode za probližno 28 %, v primerjavi z nekaterimi drugimi proizvalajlci popularnih hlač pa kar za 96 %.
Poleg uživanja morske hrane vsake toliko časa, je jedilnik sestavljen več ali manj iz rastlinskega izvora. Moški potrebujejo 56 gramov proteinov dnevno, ženske pa 47 gramov (10 do 15 na obrok), sicer pa na potrebno dnevno količino vpliva tudi naša telesna teža.
Imela je že 2 operaciji, s katerima so ji poskušali odstraniti naboje iz njenega telesa.