DomovŽivaliOgrožene živali po svetu

Ogrožene živali po svetu

Ogrožene živali so živalske vrste, ki jim zaradi nizke populacije na svetu grozi izumrtje, veliko teh je tudi žrtev divjega lova.

- Oglas -

Od leta 1996 se je na seznam ogroženih živali vpisalo 124 predstavnikov dvoživk, 1108 predstavnikov ptic, 734 predstavnikov rib, 1096 predstavnikov sesalcev in 253 predstavnikov plazilcev. Vsaka izgubljena vrsta pomeni spremembo v naravnem ravnovesju in posredno vpliva tudi na naše življenje. Žal se tega vse premalo zavedamo.

Vpliv človeških posegov

S posegi v naravo, gradnjo cest, hiš, tovarn in drugih artefaktov sodobne civilizacije odvzemamo in spreminjamo življenjski prostor številnih bitij, ki si nič manj kot mi ne zaslužijo imeti prostora na našem planetu. Omejujemo jim prostor, v katerem se lahko gibljejo, s krčenjem njihovega ozemlja pa omejujemo njihove možnosti prehranjevanja. Za lastne prehranske potrebe ali pa zgolj iz muhavosti sadimo rastline v okoljih, kjer takšna vrsta sama po sebi še nikdar ni uspevala, škropimo jih z različnimi strupi, da bi zagotovili njihovo rast in razvoj. Pesticidi, škropiva in drugi strupi na ta način pridejo v zemljo, od koder gre njihova pot do rek in jezer, življenjskega prostora rib in drugih vodnih živali. Ribe so hrana pticam, ki ko užijejo zastrupljeno ribo, poginejo tudi same. Tako se vsak dan pojavljajo nove ogrožene živali.

Tiger - ogrožene živali
Ribe in ptiči so pogosto žrtve človeškega onesnaževanja – zadušijo se s plastičnimi vrečkami, umirajo zaradi posledic, ki jih puščajo naftni madeži v morju. Mnoge živalske vrste izumirajo zgolj zaradi naše muhavosti. Misel, da nošnja krznenih izdelkov ni nič takega in da za en sam plašč ne more umreti toliko živali, da bi se to poznalo, ali pa da en sam škorpijon v alkoholu, ki ste ga prinesli iz Vietnama, še ne pomeni izumrtja, je arogantna in zaničevalna. Trgovina z živalmi in njihovimi deli je namreč vzrok, da so se številne vrste živali znašle na listi ogroženih. Z željo po eksotičnih domačih ljubljenčkih delamo mnogim živim bitjem vse prej kot uslugo. Zaradi naše želje po posedovanju nekaterih živalskih vrst se morajo dežele, kjer jih potem prodajo kot ljubljenčke. Mnoge med njimi umrejo že na poti, številne se težko prilagodijo na novo okolje.

- Oglas -

Panda - ogrožene živaliOgrožene živali, ki izumirajo

Po podatkih WWF-a iz leta 2010 so med 10 najbolj ogroženimi živalmi na planetu tiger, severni medved, pacifiški mrož, Magellanovi pingvini, orjaška usnjača, modroplavuti tun, gorska gorila, metulji monarhe, javanski nosorog in orjaški panda. Tigri (Panthera Tigris), ki so se znašli na vrhu lestvice ogroženih živali, izumirajo zaradi krčenja gozdov, ki predstavljajo njihovo naravno okolje in zaradi divjega lova. Polarni medved (Ursus maritimus) in pacifiški mrož (Odobenus rosmarus divergens) umirata zaradi toplejšega podnebja. Modroplavuti tun (Thunnus thynnus) izumira zaradi divjega lova. Njegovo meso je namreč zelo cenjena sestavina sušijev v prestižnih restavracijah. Pri nas so na seznamu ogroženih živali netopirji, in sicer so ogrožene vse domorodne vrste. V Sloveniji se ogrožene živali uvrščajo v tako imenovani rdeči seznam. Rdeči seznam je seznam vrst, katerih populacija ali območje razširjenosti se zmanjšujeta. Pri nas se na ta seznam uvršča skorajda 3000 vrst, ki se uvrščajo rdeči seznam. Med drugim so ogroženi rjavoprsi in beloprsi jež (Erinaceus europaeus in Erinaceus concolor), planinski zajec (Lepus timidus), bober (Castor fiber), navadna veverica (Sciurus vulgaris), volk (Canis lupus), številne vrste ptic in plazilcev ter dvoživke.

Evrazijski ris – lepotec, ki izumira

Evrazijski ris, največja mačka v Evropi, je živel na področju Slovenije od obdobja ledenih dob, dokler ni v začetku 20. stoletja zaradi človeških aktivnosti pri nas izumrl. V sedemdesetih letih so ga umetno znova naselili na Kočevsko. Sprva optimistično širjenje živali se je kmalu znova ustavilo. V 10–15 letih je število risov znova začelo upadati. Danes živi v Sloveniji le še okoli 20 odraslih risov. Strokovnjaki razlog za izumiranje risov pripisujejo majhnemu številu živali, zaradi česar so se prisiljeni pariti v sorodstvu, ter lovu na črno. Biologi predvidevajo, da bo ris postal prvi sesalec in ogrožena žival v Sloveniji, ki bo izumrl, razen v primeru, da se negativni trend drastično spremeni. Žal za zdaj ne kaže, da se bo kaj takšnega zgodilo.

Kaj lahko storimo?

Kljub temu da en sam človek ne more premakniti gora, lahko z drobnimi ukrepi, ki jih naredi vsak od nas, dosežemo ključne spremembe za ogrožene živali. Poučimo se o izumirajočih vrstah živali v našem okolju in skušajmo s primernim odnosom do okolice upočasniti njihovo izumrtje. Ne zavrzimo stvari iz umetnih, nerazgradljivih materialov (plastičnih vrečk, žvečilnih gumijev) v naravi, saj lahko naša malomarnost žival stane življenja. Podprite organizacije, ki ščitijo divje živali, finančno ali s svojimi dejanji. Zbirajte star papir. Na ta način boste pospešili reciklažo in morda ohranili življenje kakemu drevesu. Ne kupujte izdelkov, ki zahtevajo smrt redkih živalskih vrst, še posebej ne takšnih, ki so vam na voljo na eksotičnih potovanjih.

V revnejših deželah je ljudem priložnost za zaslužek, logično, tako pomembna, da se ne morejo ozirati na varovanje živali. Vsa odgovornost torej leži na turistih, saj lahko le-ti z nekupovanjem problematičnih izdelkov preprečijo, da bi določene vrste še naprej izumirale. Morda vam gurmanska žilica ne bo dala miru in vas bo med počitnicami na Hrvaškem premamila ponudba prstacev oziroma morskih datljev. Preden si privoščite prepovedano dobroto, pomislite na to, da gre za zavarovano vrsto, ki jo je prepovedano nabirati, posedovati, prodajati. Morda menite, da krožnik prstacev ne pomeni veliko, vendar pa se lahko prav zaradi takšnega nesprejemanja odgovornosti zavoljo prehranske muhavosti zgodi, da bo ta zanimiva vrsta v nekaj letih izumrla. Ena od drobnih reči, ki jo lahko za ohranjanje živali naredi vsak, je ugašanje zunanjih luči.

- Oglas -

Napake, ki jih delamo z mislijo, da delamo dobro

Pogosto škode ogroženim živalim ne delamo namenoma, pač pa zaradi nevednosti. Mnoga dejanja, s katerimi želimo živalim pravzaprav pomagati, jim v resnici bolj škodujejo kot koristijo. Hranjenje medvedov – zavestno ali pa iz malomarnosti, ker puščamo smeti nezaščitene –za medveda pomeni smrt. Tiste medvede, ki se navadijo hoditi k človeškim bivališčem, morajo lovci namreč odstreliti, saj predstavljajo nevarnost za človeka. Prav tako ne boste naredili nobene usluge ptičkom, ki so padli iz gnezda, če jih boste pobrali in dali nazaj. Ptičji starši običajno niso daleč in bodo mladiče rešili sami, če mladiči dišijo po človeku, pa se lahko zgodi, da starša ne bosta več hotela skrbeti zanje.

Ko pozimi hranite ptice, redno čistite njihovo krmilnico ali pa tega raje ne počnite. Umazanija v krmilnici je namreč pogost vzrok bolezni in smrti ptic. Ptic tudi ne hranite z ostanki hrane, še posebej ne z ostanki kuhane hrane, saj jim s tem ne delate nobene usluge. Če jim želite dobro, kupite v trgovini ptičjo hrano ali pa jim ponudite sončnična semena, bukov žir, bučna semena, cele orehe in lešnike. Ljubitelji živali radi opazujemo živali v njihovem naravnem okolju. Počnimo to odgovorno, tako da ne motimo naravnega življenjskega ritma živali. Netopirjev, ki so tudi ena od ogroženih vrst, ne nadlegujmo s svetlobo in se jih ne dotikajmo med njihovim zimskim spanjem, delfine na morju opazujmo le od daleč.

- Oglas -

NAJNOVEJŠE