Inuitska lovska ekipa je pri Utqiagviku (nekdanji Barrow) na Aljaski v okviru dovoljene tradicionalne kvote uplenila velikega grenlandskega kita (Balaena mysticetus). Pod kožo, v bližini lopatice, so odkrili 9-centimeterski kovinski del eksplozivne harpune – tako imenovani »bomb lance« – tip orožja, ki so ga ameriški kitolovci uporabljali v poznih 1870-ih in 1880-ih letih. Odkritje je sprožilo veliko zanimanje, saj kaže, da je žival preživela napad iz 19. stoletja in dočakala vsaj okoli 115–130 let.
Fragment so poslali na strokovno analizo v muzej New Bedford Whaling Museum v Massachusettsu, nekdanje središče kitolova. Tam so potrdili, da gre za konico eksplozivne harpune, izdelane v New Bedfordu v 80. letih 19. stoletja – podatek, ki skupaj z velikostjo in stanjem živali podpira oceno izjemne starosti.
Znanstveni opis najdbe je pozneje objavljen v reviji Polar Biology: avtorja J. C. »Craig« George in J. R. Bockstoce navajata, da zgodovinski koščki orožja – v tem primeru bomb-lance – služijo kot »časovni žig«, ki omogoča grobo oceno, kdaj je bil kit prvič zadet. V članku dokumentirata tudi podobno odkritje iz leta 1980.
Niso opazili »živega kit s harpuno v hrbtu«, temveč so jo našli po ulovu
Zadnja leta se zgodba pogosto pojavlja na družbenih omrežjih v poenostavljeni, zavajajoči obliki – da so znanstveniki »našli živega kita z harpunskim ostjem iz 19. stoletja«. Res je, da je bil v žival v 19. stoletju izstreljena harpuna, vendar so ost našli šele po ulovu in razrezu leta 2007; šele nato so ga znanstveniki analizirali. Prvotna poročila (AP/CBS) to jasno pojasnijo.
Zakaj je odkritje pomembno
Grenlandski kiti veljajo za najdlje živeče sesalce na Zemlji: več neodvisnih študij (med drugim NOAA Arctic Report Card ter raziskave severnoslojskega oddelka za upravljanje z divjadjo) kaže, da posamezniki lahko presegajo 200 let. Starost se poleg zgodovinskih »sledi orožja« ocenjuje z biokemičnimi metodami, zlasti z merjenjem racemizacije asparginske kisline v jedru očesne leče. Primer iz leta 2007 je postal ena od najprepoznavnejših ilustracij njihove izjemne dolgoživosti.
Širši kontekst: tradicija in biologija
Inuitski lov grenlandskih kitov v ZDA poteka v strogo omejenem obsegu, v skladu z mednarodnimi kvotami in kulturno-prehranskimi potrebami skupnosti. Znanstveniki primerjajo podatke iz takih primerov (dolžina, brazgotine, tujki v tkivu) z laboratorijskimi analizami in podatki o populaciji. Odkritja, kot je fregment harpune iz 19. stoletja, so redka, a dragocena za razumevanje starosti, migracij in zgodovine človeškega vpliva na to vrsto.
