Že kot otroci se naučimo, da je za dobro zdravje pametno jesti veliko zelenjave in sadja. Takrat se seveda še ne zavedamo, kaj natančno pomeni »dobro zdravje« oziroma katera so tista zdravstvena tveganja, ki jih lahko zmanjšamo s tovrstno prehrano. Nato sicer postopoma spoznavamo, pri čem vse nam lahko rastlinska prehrana pomaga, toda raziskave kljub temu kažejo, da odrasli pogosto ne zaužijejo dovolj sadja in zelenjave. Porast specifičnih zdravstvenih težav, ki smo mu priča v zadnjih desetletjih, je zagotovo povezan tudi s tem dejstvom, kar velja tudi za težave s holesterolom, s katerimi se spopada vedno več ljudi. Pri tem ne gre zgolj za ugibanja, ampak za znanstveno potrjena dejstva, ki so bila pred nedavnim ponovno potrjena z obsežno metaanalizo, katere izsledki so bili objavljeni v znanstveni reviji European Heart Journal …
Rešitev izključno rastlinska prehrana?
Skupina raziskovalcev, ki jo je vodila dr. Ruth Frikke-Schmidt, profesorica klinične biologije, se sicer ni osredotočila specifično na vnos sadja in zelenjave. V osnovi jih je namreč zanimala povezava med vegansko/vegetarijansko prehrano in LDL-holesterolom (»lipoprotein nizke gostote«). Gre za podvrsto holesterola, o kateri se običajno govori kot o »slabem holesterolu«. Čezmerno kopičenje LDL-holesterola v ožilju lahko namreč močno poveča nevarnost za kap in bolezni srca. Raziskovalce je med drugim zanimalo tudi to, ali lahko rastlinska prehrana poskrbi za učinke, primerljive z učinki statinov, torej zdravil, ki se običajno predpisujejo za uravnavanje holesterola.
Tveganje za kardiovaskularne zaplete najmanjše pri dolgoletnih veganih
Preučenih je bilo 30 randomiziranih kliničnih raziskav, ki so bile izvedene v obdobju od leta 1982 do leta 2022. Metaanaliza je razkrila, da lahko povečanje količine rastlinskih živil v prehrani in zmanjšanje vnosa oziroma opustitev živil živalskega izvora občutno zmanjša tveganje za težave s holesterolom. Pozitivna korelacija je bila posebno izrazita pri veganski populaciji, torej pri osebah, ki so se prehranjevale izključno z živili rastlinskega izvora. Uživanje izključno rastlinskih živil je v povprečju poskrbelo za skupno znižanje vrednosti holesterola za 7 odstotkov. Vrednosti LDL-holesterola pa so se s prehodom na vegansko prehrano v povprečju zmanjšale celo za 10 odstotkov. Kot je povedala dr. Ruth Frikke-Schmidt, ti izsledki kaže, da se po petih letih uživanja izključno živil rastlinskega izvora tveganje za bolezni srca in ožilja zmanjša za približno 7 odstotkov. Bolj zgodaj ko se ljudje odločijo za to spremembo, manjša je verjetnost za zaplete oziroma za srčno-žilna obolenja, povezana z zamašenimi žilami. Učinek sicer ni tako izrazit kot pri statinih (razmerje 1 : 3), vendar je kljub temu vse prej kot zanemarljiv.
Pomembno merilo tudi vrednosti apolipoproteina B
Poleg holesterola so bili analizirani tudi drugi tipi škodljivih maščob v telesu oziroma v žilah. Raziskovalci so si pri tem pomagali z vrednostmi apolipoproteina B. Gre za beljakovino v krvi, ki velja za relevanten kazalnik količine škodljivih maščob v telesu (vključno s škodljivim holesterolom). Avtorji študije so pri tem poudarili, da gre za prvo metaanalizo, ki je bila osredotočena specifično na učinek prehrane na koncentracijo apolipoproteina B. Analiza je pokazala, da lahko veganska prehrana zmanjša količino omenjene beljakovine za kar 14 odstotkov.
Genetski dejavniki lahko zmanjšajo vpliv prehrane
Pri tem je treba opozoriti, da je bila ena od ugotovitev študije tudi ta, da pri nekaterih ljudeh sprememba prehrane nima posebno izrazitega vpliva na vrednosti holesterola. To velja predvsem za osebe z dedno nagnjenostjo k temu, da njihova jetra proizvajajo preveč holesterola. Uporaba statinov je tako v tovrstnih primerih neizbežna, kar pa seveda še ne pomeni, da je rastlinska prehrana povsem nesmiselna odločitev oziroma da ne more prispevati svojega deleža k uravnavanju holesterola – četudi je delež manjši kot pri ljudeh brez tovrstnih genetsko pogojenih težav.