Stresne okoliščine v nas vzbujajo željo po še posebej okusni hrani, kar običajno dojemamo kot hrano, ki je zelo sladka in/ali mastna. Ko uživamo v takšni hrani, namreč dopamin aktivira del v naših možganih, ki je povezan z občutki zaslužene nagrade, in t. i. endokanabinoidni sistem. Oba dela sta zelo aktivna tudi v primeru uživanja določenih nedovoljenih drog in povezana s tem, zakaj so te snovi tako zasvajajoče. Poleg tega se pogosto aktivira tudi t. i. limbični del, ki je odgovoren za večino čustvenih odzivov.

Stres

Zakaj se je v stresnih situacijah še posebej pomembno upreti sladkorju?

Če v stresnih situacijah pogosto posegamo po »tolažilni hrani«, se hitro ustvari zelo močan vzorec. Naši možgani so tako prepričani, da potrebujemo tovrstno hrano, da bi se počutili bolje. V tistem hipu to običajno zares pomaga, količina kortizola v telesu se zmanjša in anksioznost za hip popusti. Vendar pa si lahko s tem na dolgi rok nakopljemo precej težav. Čezmerne količine sladkorja namreč povzročijo povečano tvorbo inzulina, ki je ključen za prenos glukoze iz krvi do celic.

Kadar je količina glukoze v krvi prevelika, pogosto na voljo ni dovolj inzulina za to – ali pa se razvije odpornost celic na inzulin, ki nato vodi do preddiabetesa in v skrajnem primeru tudi do diabetesa. Ker se poskuša telo boriti proti vsemu temu, želi sproščati še več inzulina. Vendar pa se pri tem pojavi paradoks, saj smo zaradi prevelikih količin inzulina še bolj lačni, hrana, ki jo nato pojemo, pa se bo zelo verjetno shranila v obliki maščobnih zalog. S tem se seveda ujamemo v začaran krog. Bolj ko posegamo po živilih, polnih sladkorja, bolj si želimo teh živil. Občutki anksioznosti pa se seveda le še stopnjujejo.

Tudi povezava med črevesno floro in anksioznostjo

Povezava je lahko tudi obratna. Pri ljudeh, ki so pogosto pod stresom oziroma anksiozni, obstaja povečana verjetnost za razvoj diabetesa tipa 2, kar je povezano predvsem s povišanimi ravni kortizola v krvi. Stres je pogosto kriv tudi za to, da težje uravnavamo svoje misli in čustva, zato skorajda samodejno posegamo po manj zdravi hrani in ne poskrbimo za dovolj kakovostnega spanca.

Poleg tega obstaja tudi močna povezava med anksioznostjo in našo črevesno floro, pogosto imenovano tudi mikrobiom. Kot morda že veste, je to združenje bakterij, tako škodljivih kot koristnih, in drugih mikroorganizmov, ki živijo v našem črevesju. Kronični stres in neustrezna prehrana ne povečujeta »samo« nevarnosti za sladkorno bolezen, ampak pogosto vplivata tudi na porušenje ravnovesja v našem črevesju. Porušena črevesna flora pa nato med drugim povečuje nevarnost za depresijo in anksioznost. Povezave tu so torej zares vseprisotne in se razraščajo v vse smeri. Že zaradi drobnih neustreznih navad se lahko sproži niz različnih težav, vendar pa to po drugi strani pomeni tudi, da lahko tudi majhne spremembe (npr. več spanja in zelenjave) povzročijo pozitivno »verižno reakcijo.«