Ljudje smo skozi čas močno spremenili svoje spalne navade. Od izuma elektrike lahko samo z enim pritiskom na gumb umetno podaljšamo dan, največkrat pa tako tudi svoje delo. V preteklosti je bilo drugače – ljudje so končali svoj dan, ko je padel mrak in ga začeli takrat, ko je vzšlo sonce. Zdaj pa se nam umetna luč zdi nekaj najbolj praktičnega in tako samovoljno premikamo (in rušimo) svoj naravni ritem. Ne vstajamo več ob zori, ampak pač po svoji potrebi. Tako nemalokrat prespimo ravno najlepši del dneva, potem pa spet bedimo pozno v noč.
Kaj sploh je kakovosten spanec?
Kakovosten spanec ni samo vprašanje števila ur, ki jih preživimo v postelji. Pomislite na spanec kot na globoko osvežilno kopel za telo in možgane. Kakovosten spanec pomeni, da se telo med spanjem resnično spočije, možgani pa preidejo skozi vse potrebne faze spanja, kot sta globok spanec in REM faza. Prav te faze so ključne za regeneracijo telesa in obnavljanje možganov, kar nam omogoča, da se zbudimo spočiti in pripravljeni na nov dan.
Le malokdo se danes še ravna po naravnem ritmu. Če bi popolnoma izrabili naravno dnevno svetlobo, bi lahko zagotovo v vsem dnevu postorili vse, kar moramo, ko pa bi padel mrak, bi tudi mi legli k zasluženemu počitku. Ljudje se ne zavedamo, kako zelo pomemben je kakovosten spanec. Veliko ljudi spi premalo, a se ne zaveda, da izgubljenega spanca ni mogoče nadoknaditi. Številni v želji po tem, da bi se končno naspali, prespijo konce tedna, a med delovnim tednom se zgodba ponovi – zbujajo se utrujeni in nenaspani.
Zakaj je spanec pomemben za telo?
Med spanjem se telo ne le spočije, temveč tudi obnavlja. Med globokim spanjem se sproščajo rastni hormoni, ki pomagajo pri regeneraciji mišic, celic in tkiv. Prav tako se med spanjem stabilizirajo raven sladkorja v krvi, krvni tlak in srčni utrip. Če ne spimo dovolj kakovostno, telo nima priložnosti, da bi opravilo vse te naloge, kar lahko sčasoma privede do težav, kot so povišan krvni tlak, srčno-žilne bolezni in sladkorna bolezen.
Vpliv spanca na možgane
Ste že kdaj opazili, da ste po neprespani noči bolj pozabljivi in raztreseni? Spanec je ključnega pomena za delovanje naših možganov. Med spanjem možgani utrjujejo spomine in obdelujejo informacije, ki smo jih prejeli čez dan. Kakovosten spanec tako izboljša našo sposobnost učenja, koncentracije in pomnjenja. Poleg tega možgani med spanjem odstranjujejo strupene snovi, ki se nabirajo med budnostjo, kar pomaga pri preprečevanju nevrodegenerativnih bolezni, kot je Alzheimerjeva bolezen.
Kako kakovosten spanec vpliva na razpoloženje?
Ste že kdaj opazili, da ste po slabem spancu bolj razdražljivi in manj potrpežljivi? To ni naključje. Spanec močno vpliva na naše razpoloženje. Med spanjem se uravnavajo hormoni, kot sta serotonin in kortizol, ki vplivata na našo čustveno stabilnost. Pomanjkanje spanca lahko povzroči nihanje razpoloženja, poveča stres in vodi v anksioznost ali depresijo. Kakovosten spanec tako ni samo osnova za fizično zdravje, ampak tudi za duševno blagostanje.
Imunski sistem in spanec: Nevidna povezava
Ko govorimo o ohranjanju močnega imunskega sistema, je spanec pogosto spregledan dejavnik. Med spanjem telo proizvaja citokine – proteine, ki so ključni za boj proti okužbam, vnetjem in stresu. Brez ustreznega spanca telo ne more učinkovito proizvajati teh zaščitnih snovi, kar pomeni, da smo bolj dovzetni za prehlade, gripo in druge okužbe. Poleg tega spanec spodbuja obnovo celic, kar pomaga telesu hitreje okrevati po bolezni ali poškodbah.
Vpliv na telesno težo
Če poskušate izgubiti odvečne kilograme, je spanec lahko vaš skrivni zaveznik. Pomanjkanje spanca vpliva na hormone, ki uravnavajo apetit, kar vodi v povečano lakoto in hrepenenje po nezdravih prigrizkih. Hormon leptin, ki signalizira sitost, se med spanjem zmanjša, medtem ko se hormon grelin, ki spodbuja lakoto, poveča. To pomeni, da boste po slabi noči spanja pogosteje segli po nezdravih prigrizkih. Kakovosten spanec je tako ključnega pomena za vzdrževanje zdrave telesne teže.
Pomanjkanje spanca in vpliv na zdravje
Pomanjkanje spanca je lahko enako škodljivo kot slaba prehrana ali pomanjkanje gibanja. Dolgotrajno pomanjkanje kakovostnega spanca lahko vodi do vrste zdravstvenih težav, vključno z oslabljenim imunskim sistemom, povišanim tveganjem za sladkorno bolezen, debelostjo, srčno-žilnimi boleznimi in celo duševnimi motnjami, kot sta depresija in anksioznost. Pomanjkanje spanca lahko primerjamo z delovanjem brez rednega vzdrževanja – če ga zanemarimo, lahko pride do resnih posledic.
Kdaj in koliko časa?
Raziskave dokazujejo, da je spanec krepilnejši pred polnočjo. Zelo pomembno se je tudi zavedati, da ne potrebujejo vsi ljudje enako veliko spanca. Obstajajo sicer neka okvirna priporočila, ki pravijo, da naj bi spali nekje med šest in deset ur, vendar se potrebe razlikujejo od posameznika do posameznika.
Veliko ljudi v želji, da bi naredili več, delo podaljšuje na račun spanca, a na koncu se vedno izkaže, da se taka računica vsaj dolgoročno zagotovo nikoli ne izide. S takim početjem čez dan slej ko prej ostanemo brez energije.
Glede količine spanja, ki jo potrebujemo za to, da smo čez dan sveži in imamo dovolj energije za vse obveznosti, se ne smemo primerjati z drugimi. Nekateri potrebujejo več, spet drugi manj spanja. Vedno je pomembno, da si ga privoščimo toliko, kot ga naše telo potrebuje.
Spanje ima veliko moč, ki pa se je nemalokrat niti ne zavedamo – obnavlja naše telo in nam tako zelo pomaga ohranjati zdravje in dobro počutje. Ne nazadnje pomanjkanje spanca pospeši staranje žil in poveča tveganje za nastanek srčnega infarkta. Pomanjkanje spanca je razlog, da se v možganih sprosti manj serotonina, hormona sreče. Nenaspan človek želi ta primanjkljaj nadomestiti s sladkorjem ali drugimi škodljivimi snovmi (razvadami). Če venomer skrajšujete količino spanca in mu ne namenjate pozornosti, ki si jo zasluži, potem ste kot nekdo, ki se ne meni za to, da mu že dlje časa pušča streha na hiši. Stvari se le še poslabšujejo.
Tudi pri spanju je pomemben red
Držite se urnika. Naše telo ima zelo rado red. In tako naj bo tudi pri spanju – potrudite se in v posteljo odidite ob isti uri, prav tako pa se tudi prebujajte ob približno istem času. Zaradi tega ni priporočljivo, če med konci tedna spite predolgo. Spanec lahko podaljšate za kakšno uro, več pa ni priporočljivo (če med tednom vstajate ob šestih, potem spanca ob koncu tedna nikar ne podaljšajte dlje kot do sedmih).
Poskrbite za optimalne pogoje. Najbolj priporočljivo je, če spite v hladni, temni sobi. Če slabo spite, je v sobi najverjetneje prevroče.
Pred spanjem ne jejte. Obrok pred spanjem naj ne bo obilen, zelo pomembno pa je tudi, da se izogibate različnim poživilom. Uživajte lahko prebavljivo hrano, na primer zelenjavo, ovsene kosmiče, riž, lahko si privoščite tudi kozarec posnetega mleka. Tudi naporna telovadba pred spanjem vas ne bo uspavala, prej obratno.
Spalnica naj bo namenjena le spanju. Različno delovno gradivo, računalnik ali televizijski sprejemnik v spalnici nimajo kaj iskati.