Prijava
Ljudje smo skozi čas močno spremenili svoje spalne navade. Od izuma elektrike lahko samo z enim pritiskom na gumb umetno podaljšamo dan, največkrat pa tako tudi svoje delo. V preteklosti je bilo drugače – ljudje so končali svoj dan, ko je padel mrak in ga začeli takrat, ko je vzšlo sonce. Zdaj pa se nam umetna luč zdi nekaj najbolj praktičnega in tako samovoljno premikamo (in rušimo) svoj naravni ritem. Ne vstajamo več ob zori, ampak pač po svoji potrebi. Tako nemalokrat prespimo ravno najlepši del dneva, potem pa spet bedimo pozno v noč.
Le malokdo se danes še ravna po naravnem ritmu. Če bi popolnoma izrabili naravno dnevno svetlobo, bi lahko zagotovo v vsem dnevu postorili vse, kar moramo, ko pa bi padel mrak, bi tudi mi legli k zasluženemu počitku. Ljudje se ne zavedamo, kako zelo pomemben je kakovosten spanec.
Veliko ljudi spi premalo, a se ne zaveda, da izgubljenega spanca ni mogoče nadoknaditi. Številni v želji po tem, da bi se končno naspali, prespijo konce tedna, a med delovnim tednom se zgodba ponovi – zbujajo se utrujeni in nenaspani.
Raziskave dokazujejo, da je spanec krepilnejši pred polnočjo. Zelo pomembno se je tudi zavedati, da ne potrebujejo vsi ljudje enako veliko spanca. Obstajajo sicer neka okvirna priporočila, ki pravijo, da naj bi spali nekje med šest in deset ur, vendar se potrebe razlikujejo od posameznika do posameznika.
Veliko ljudi v želji, da bi naredili več, delo podaljšuje na račun spanca, a na koncu se vedno izkaže, da se taka računica vsaj dolgoročno zagotovo nikoli ne izide. S takim početjem čez dan slej ko prej ostanemo brez energije.
Glede količine spanja, ki jo potrebujemo za to, da smo čez dan sveži in imamo dovolj energije za vse obveznosti, se ne smemo primerjati z drugimi. Nekateri potrebujejo več, spet drugi manj spanja. Vedno je pomembno, da si ga privoščimo toliko, kot ga naše telo potrebuje.
Spanje ima veliko moč, ki pa se je nemalokrat niti ne zavedamo – obnavlja naše telo in nam tako zelo pomaga ohranjati zdravje in dobro počutje. Ne nazadnje pomanjkanje spanca pospeši staranje žil in poveča tveganje za nastanek srčnega infarkta. Pomanjkanje spanca je razlog, da se v možganih sprosti manj serotonina, hormona sreče. Nenaspan človek želi ta primanjkljaj nadomestiti s sladkorjem ali drugimi škodljivimi snovmi (razvadami). Če venomer skrajšujete količino spanca in mu ne namenjate pozornosti, ki si jo zasluži, potem ste kot nekdo, ki se ne meni za to, da mu že dlje časa pušča streha na hiši. Stvari se le še poslabšujejo.
Tudi pri spanju je pomemben red
Držite se urnika. Naše telo ima zelo rado red. In tako naj bo tudi pri spanju – potrudite se in v posteljo odidite ob isti uri, prav tako pa se tudi prebujajte ob približno istem času. Zaradi tega ni priporočljivo, če med konci tedna spite predolgo. Spanec lahko podaljšate za kakšno uro, več pa ni priporočljivo (če med tednom vstajate ob šestih, potem spanca ob koncu tedna nikar ne podaljšajte dlje kot do sedmih).
Poskrbite za optimalne pogoje. Najbolj priporočljivo je, če spite v hladni, temni sobi. Če slabo spite, je v sobi najverjetneje prevroče.
Pred spanjem ne jejte. Obrok pred spanjem naj ne bo obilen, zelo pomembno pa je tudi, da se izogibate različnim poživilom. Uživajte lahko prebavljivo hrano, na primer zelenjavo, ovsene kosmiče, riž, lahko si privoščite tudi kozarec posnetega mleka. Tudi naporna telovadba pred spanjem vas ne bo uspavala, prej obratno.
Spalnica naj bo namenjena le spanju. Različno delovno gradivo, računalnik ali televizijski sprejemnik v spalnici nimajo kaj iskati.
