Jagodičevje na vrtu je kot češnja na tortici. Različne grmovnice na vrtu nas s svojimi malimi plodovi razveseljujejo vso pomlad, poletje in jesen. Plodove uživamo surove ali predelane, najdemo jih v bovlah, smutijih, presnih torticah, sladoledih ali v sendvičih.
Vendar pa je odločitev, kaj posaditi na domačem vrtu, kar zahtevna, saj je na tržišču ogromno drevesnic, ki nam ponujajo različne vrste sadik, ki so lahko eno-, dvo- ali pa celo triletne, prav tako pa se je razširila tudi ponudba različnih vrst jagodičevja.
Ameriška borovnica
Pred leti je preboj na tržišče najprej naredila ameriška borovnica. Vsi smo želeli imeti te borovnice na vrtu, ne glede na njihove rastne zahteve. Okus ameriške borovnice in njena uporabnost ne prekašata njene gozdne sorodnice, ima pa to prednost, da so plodovi bolj debeli, rodi daljše časovno obdobje, in če jo posadimo, jo imamo na domačem vrtu. Za oskrbo ameriške borovnice potrebujemo kisli substrat za sajenje, šoto za prepustnost in specialno gnojilo za kisloljubne rastline. Ameriškim borovnicam je treba najti primerno rastišče, ki ne sme biti preveč na soncu, najbolje jih je locirati ob robu gozda oziroma v senco višjih dreves ter jih redno zalivati. Ko imamo že enkrat vzpostavljen sistem kislih tal, lahko v podrast ameriškim borovnicam posadimo ameriške brusnice, ki so nižje rasti in bolj pokrovne. Zelo priporočljivo je, če celotno površino zastremo s smrekovimi vejami.
Aronija
Naslednja zanimiva rastlina, ki se je pred časom pojavila na trgu, je aronija. Je boljša alternativa za sajenje, ne pa tudi za uporabo. Kar malo smo se morali navaditi njenega okusa in dejstva, da je treba sadež predelati. Aronija je srednje velik, lepo razvejan grm, ki v svoji polni rodnosti meri v višino 3 m in je premera od 2 do 3 m. Velikost grma je seveda odvisna tudi od sorte. Aronija je s svojimi lepimi grozdastimi socvetji bele barve prava paša za oči in čebele in ima posebno mesto v okrasnih vrtovih. Plodovi se konec avgusta obarvajo črno in so pravi magnet za ptice, zato jo je treba zaščititi z mrežo. Plodove, ko so zreli, oberemo in jih lahko posušimo, zamrznemo, predelamo v marmelado ali džem. Lahko pa jih (skupaj z jabolki) stisnemo v sok. Če plodove aronije uporabimo same, velja omejitev, da lahko zaužijemo samo 1 dcl soka na dan. Zaradi njenih zdravilnih učinkovin jo obravnavamo kot superživilo, ki pomaga pri krepitvi imunskega sistema.
Sibirska borovnica
V zadnjih treh letih se vse bolj uveljavlja sibirska borovnica (Lonicera kamtschatica) znana tudi pod imeni kamčatka, modro kosteničevje, majska jagoda ali jagoda večne mladosti. Z ameriško borovnico si nista v sorodu. Sibirska borovnica se ponaša s tremi odlikami: prva je ta, da je nezahtevna za rastišče, se pravi, da ni občutljiva za tip tal, uspeva tudi v polsenci, nima škodljivcev in bolezni ter ni dovzetna za nizke temperature. Druga odlika je v velikosti plodov, ki so sicer glede na sorto veliki in vsestransko uporabni. Tretja velika pozitivna lastnost sibirske borovnice pa je v tem, da nam da prvo sadje v sezoni, saj so plodovi zreli že v maju. Plodovi vsebujejo veliko vitaminov C, B, provitamina A ter mineralov magnezija, natrija, kalija, kalcija in delujejo antikarcinogeno, antibakterijsko ter antialergijsko.
Ribez
V juniju dozorijo nam dobro znani ribezi, lahko bi rekli superživila našega prostora, ki jih v zadnjem času ponovno obujamo. Poznamo več vrst rdečega ribeza (sorta ’Red Lake’ – z debelimi plodovi, ’Jonkheer van tets’ – zgodnja sorta) ter črni ribez (sorta ’Titania’), beli (sorta ’Heros’) in zeleni ribez (sorta ’Cassissima Greenlife’). Glede na rastišče niso preveč zahtevni, le v zadnjem času jih pogosteje napadata ribezova rja in ribezova listna pegavost. Obe glivični bolezni lahko omejujemo z bakrenimi pripravki ali zdravo in predvsem živo zemljo.
Šmarna hrušica
Med bolj neznane vrste jagodičevja spada šmarna hrušica, ki nam daje tako estetski kot kulinarični užitek. Rastlina spada med soliterne rastline, kar pomeni, da raste sama, lahko pa je tudi v skupini, kjer nam prostor to dopušča. Videz in oblika grma sta pravi zaklad v hortikulturi. Grm zraste precej visoko, lahko ga z rezjo oblikujemo v grm ali v manjše drevo. Spomladi (nekje v aprilu) nas razveseli z belimi cvetovi, ki krasijo celoten grm, saj rastlina cveti še pred olistanjem. Spada v družino žužkocvetk, tako da privablja v svojo bližino čebele in druge opraševalce. V juniju se plodovi obarvajo temno modro in spominjajo na borovnice. V jeseni pa celoten grm prekrijejo močno rdeči listi, ki nam popestrijo vrt. Plodove uživamo presne ter tudi predelane v marmelade, džeme in kaše za smutije.
Kobulasta oljčica
Druga zelo neznana vrsta jagodičevja je kobulasta oljčica (Elaeagnus umbellata), ki je bolj znana čebelarjem, saj spada v skupino olesenelih trajnic, ki so zelo medonosne. Grm zraste precej visoko (do 3 m), spomladi cveti v beli barvi, plodovi se obarvajo rdeče, vendar tudi ko so popolnoma zreli, še imajo trpko kiselkast okus. Plodove uporabljamo sveže ali pa v marmeladah, odlični pa so tudi za pripravo sadnega želeja.
Maline in robide
Naslednja skupina nam dobro znanih sadnih vrst, ki potrebujejo oporo, so maline, robide in šisandra. Slednja je pri nas še premalo znana, vendar se v vrtnih centrih oziroma drevesnicah že prodaja. Pri robidah (Rubus fruticosus) so znane sorte ’Triple crown’, ’Thornless evergreen’, ’Navaho’, ki so vse brez trnov. Maline nam ponujajo tudi že barvni spekter, najbolj znani rdeči malini so se pridružile še rumena, črna in japonska oziroma yamlina. Maline najbolje uspevajo v rahlih, zračnih in bogato založenih tleh. Po sajenju okoli sadik nasujemo kompost in čezenj zastirko. Gojimo jih ob različnih oporah, najbolj preprosto je gojenje v šopu, kjer uporabimo posamezne kole, ob katere privezujemo šope rozg, slaba stran pa je zamudno obiranje. Poznamo pa seveda tudi gojenje ob enojni žici, »V« sistem gojenja ter dvojni »T« sistem.
Čokoladna akebija
Za še večjo eksotiko na vrtu poskrbi čokoladna akebija (Akebia quinata). Rastlina potrebuje oporo in že v času cvetenja je vredna občudovanja. Ženski cvetovi so namreč čokoladno purpurni in v premeru merijo do 3 cm, moški so rožnati in precej manjši (merijo do 1 cm) ter oddajajo rahel vonj po cimetu. V oktobru dozorijo plodovi, ki so dolgi 13 cm in so kot nekakšni stroki oziroma klobase. Zunanjost je vijolična, ko se ob zrelosti razpre, razkrije sočno meso, ki ovija temna semena, meso je sladko, z meloninim okusom.
Josta in kosmulja
Dokaj neznani vrsti na naših vrtovih sta še josta in kosmulja. Josta je križanec med kosmuljo in črnim ribezom. Grm zraste do višine 2,5 m, na poganjkih ni trnov. Rastlina je odporna proti nizkim temperaturam, plodovi so vijolični do temno rdeči. Jagode vsebujejo zelo veliko vitamina C, so osvežilnega, rahlo kislega okusa, največkrat jih predelamo v sokove in marmelade. Kosmuljo poznamo po rdečih in belih plodovih, ki so večji in sočni ter sladki. Grm raste pokončno in ima trnje na vejah.
Rakitovec
Kadar imamo zares veliko površino za sajenje, je tudi rakitovec (Hippophae rhamnoides) dobra izbira. Pri tej rastlini moramo samo paziti, da posadimo skupaj moško in žensko rastlino, ali pa izberemo samooplodno sorto. Rakitovec je grm, ki zraste od 4 do 6 m in je izredno trdoživa rastlina, ki je odporna proti zelo nizkim temperaturam. Grm je sicer zelo dekorativen s svojimi sivimi listi, vendar ima trnaste veje. Cvetovi so neopazni in iz njih se razvijejo jajčasti oranžni plodovi, ki so polni vitaminov B, A, E, K, predvsem pa vitamina C, ki ga imajo od 6- do 7-krat več kot limona.
Za gojenje jagodičevja veljajo pravila, ki se začnejo že pri sajenju. Pazimo, da sadike ne posadimo pregloboko in da je cepljeno mesto nad tlemi. V sadilno jamo, ki mora biti dimenzij vsaj 0,40 × 0,40 × 0,40 m, damo kompost in jo tudi dobro zalijemo. Ko jo posadimo, naredimo okoli sadike venec iz zemlje, ki je dvignjen, da v to jamo zalivamo in voda ne odteče. Okoli sadike lahko položimo karton ali pa tudi filc, da preprečimo rast plevela, ter nanj nasujemo kompost in nato še lesne sekance ali drugo zastirko, ki preprečuje izhlapevanje.
Vsako leto spomladi ga obrežemo, kjer se držimo pravila, da imamo na sadiki 1/3 starega lesa, 1/3 dvoletnega lesa, 1/3 enoletnega lesa (lanski poganjki). Seveda pa moramo odstraniti odlomljene veje in napadene veje z lišaji in škodljivci.
Oskrba jagodičevja skozi vse leto zavzema dognojevanje s kompostom, dognojevanje z mikrohranili, ki so hitro dostopna in pomembno vplivajo na odpornost rastlin, škropljenje z naravnimi pripravki za preprečevanje uši in plesni ter rje, kot je pripravek iz gabeza, koprive, preslice.
Z jagodičevjem lahko vrtove spremenimo v prave rajske vrtove obilja, ki nam zadovoljujejo vse čute po estetiki, pestrosti na jedilniku, hortikulturne presežke in nas pozivajo k ustvarjanju v kuhinji.
