Prijava
Znano je, da lahko izguba odvečnih kilogramov zmanjša tveganje za bolezni srca in ožilja ter sladkorno bolezen tipa 2. Hujšanje je že samo po sebi zelo naporno, še precej težje pa je ohraniti doseženo težo. Osebe, ki jim je uspelo shujšati, pogosto ponovno pridobijo izgubljene kilograme (ali vsaj del teh kilogramov). Ali to pomeni, da je bil trud zaman tudi z vidika zdravja? Kot so ugotovili raziskovalci, zaslužni za študijo, ki je bila marca objavljena v reviji Ameriškega združenja za srce Circulation: Cardiovascular Quality and Outcomes, to na srečo ne drži. Tudi če se ponovno zredite, ima uspešna izguba odvečnih kilogramov dolgoročen pozitivni učinek.
Raziskovalci analizirali podatke za več kot 50.000 oseb
Študija je bila zasnovana v obliki analize 124 manjših raziskav, v katerih je skupno sodelovalo več kot 50.000 oseb. Sodelujoči v raziskavah so bili naključno razdeljeni v dve skupini. Tisti iz prve skupine so bili vključeni v program za hujšanje, ki je temeljil na spremembi vedenjskih vzorcev oziroma navad in ni vključeval uporabe shujševalnih tablet ali operacije. Druga skupina pa je bila kontrolna, kar pomeni, da osebe, ki so bile del te skupine, med procesom hujšanja niso imele posebne podpore (ali pa je bila ta minimalna). Pri prvi skupini je šlo večinoma za podporne programe, ki so vključevali tedenska srečanja, namenjena motivaciji, svetovanju in spremljanju napredka.
Programi so temeljili na različnih pristopih oziroma kombinacijah pristopov (telovadba, uživanje bolj zdravih živil, delna ali popolna zamenjava obrokov, prekinitveni post, spodbujanje hujšanja s (finančnimi) nagradami itn.). Povprečna starost sodelujočih na začetku raziskave je bila 51, njihov povprečni indeks telesne mase (ITM) pa je znašal 33. Ena od najpomembnejših prednosti študije je bila uporaba podatkov, ki so se zbirali v daljšem časovnem obdobju, torej ne samo med aktivnim hujšanjem, ampak tudi po tem, ko je bila primarna raziskava končana. Dostopnost podatkov za tako dolgo obdobje je sicer pri študijah, osredotočenih na hujšanje, precejšnja redkost.
Malce hitrejše pridobivanje kilogramov, a bistveno uspešnejše hujšanje
Osebe, ki so sodelovale v raziskavah, analiziranih pri pripravi nove študije, so v povprečju izgubile približno 2,3–4,5 kg. Zanimivo je, da so tisti, ki so bili vključeni v program za lažje hujšanje, po koncu programa kilograme pridobivali nekoliko hitreje od tistih, ki so bili del kontrolne skupine (v povprečju približno 110–310 gramov več na leto). Vendar pa je treba pri tem upoštevati, da so osebe iz prve skupine med procesom hujšanja v povprečju izgubile več kilogramov od tistih iz kontrolne skupine, in sicer v povprečju približno 2,2 kg več. Tako so bile kljub hitrejšemu povečevanju telesne teže v povprečju še vedno lažje od tistih iz prve skupine.
Nadzorovan program za hujšanje je lahko posebno koristen
Tudi prostovoljci, ki so bili razporejeni v kontrolno skupino, so izgubili kar precej odvečnih kilogramov, vendar se je izkazalo, da je bilo nadzorovano hujšanje vendarle posebej koristno. Pri eksperimentalni skupini je bil povprečni sistolični krvni tlak nižji kot pri kontrolni skupini, in to tudi po enem letu – in celo po petih letih po koncu programa. Podoben fenomen je bilo mogoče opaziti tudi pri spremljanju vrednosti beljakovine HbA1C, ki se uporablja za vpogled v urejenost krvnega sladkorja v daljšem časovnem obdobju, in spremljanju razmerja med skupno količino holesterola in količino »dobrega holesterola (HDL). Tveganje za sladkorno bolezen tipa 2 in srčno-žilna obolenja je bilo manjše, tudi če so osebe ponovno pridobile nekaj izgubljenih kilogramov.
