Ščitnica ima izjemno pomemben vpliv na naš metabolizem. Poleg inzulina in kortizola so prav ščitnični hormoni ključni za uravnavanje metabolizma in telesne teže. Ko torej ščitnica ne deluje tako, kot bi morala, lahko to pomeni ogromno težav. Danes število ljudi, ki se soočajo s hipotirozo oziroma zmanjšanim delovanjem ščitnice, skokovito narašča. Tako se pojavlja tudi ogromno različnih informacij, povezanih s hipotirozo in prehrano.

Kaj so torej ključni napotki, ki jih je smiselno upoštevati pri prehranjevanju, če imate hipotirozo?

Ščitnica in hipotiroza

Na kratko o hipotirozi

Preden se lotimo optimalne prehrane v primeru zmanjšanega delovanja ščitnice, se za hip pomudimo pri vprašanju, kaj natanko sploh je hipotiroza. Ščitnica je žleza, ki se nahaja v predelu grla in proizvaja dva pomembna hormona – tiroksin (T4) in trijodtironin (T3). Omenjena hormona sta nujna za pošiljanje signalov do vsake celice v našem telesu. Brez zadostnih količin obeh ščitničnih hormonov so metabolični procesi v telesu moteni. O zmanjšanem delovanju ščitnice oziroma o hipotirozi govorimo, ko ščitnica ne proizvaja dovolj hormonov.

Najpogostejši razlog za hipotirozo je Hashimotov tiroiditis, vrsta avtoimunske bolezni. V večini primerov gre sicer pri hipotirozi za pomanjkanje hormona T4, torej tiroksina. Če hipotiroze ne zdravimo, lahko privede do resnih zapletov. Med drugim lahko to pomeni čezmerno telesno težo, izpadanje las, kronično utrujenost, težave s spominom in z ohranjanjem dovolj visoke telesne temperature. Običajno se hipotiroza zdravi z levotiroksinom, ki nadomešča tiroksin.

Jod in hipotiroza

Jod je eden osnovnih mikroelementov, potrebnih za naš organizem. Naša ščitnica potrebuje jod, da lahko proizvaja hormone, zato lahko pomanjkanje joda privede do hipotiroze. Vendar pa je v razvitih državah pomanjkanje joda zelo redko razlog za zmanjšano delovanje ščitnice, saj je jod prisoten v številnih živilih. Tako načeloma ni potrebno uživanje prehranskih dopolnil, da bi zagotovili normalno delovanje ščitnice. Če imate Hashimotov tiroiditis, se glede priporočljive količine joda v prehrani obvezno posvetujte z zdravnikom. V tem primeru lahko namreč pretiravanje z jodom razdraži ščitnico. Na zadosten vnos joda morajo biti pozorne predvsem nosečnice, saj se v tem obdobju potreba po omenjenem mineralu poveča. Seveda pa se morate pred morebitnim začetkom uživanja dodatkov pogovoriti s svojim zdravnikom oziroma z ginekologom.

Kaj pa selen?

Obstajajo sicer teorije, da naj bi nizka raven selena v telesu prispevala k zmanjšanemu delovanju ščitnice, vendar pa so dokazi za to precej pomanjkljivi. Tako je težko potrditi potencialne koristi prehranskih dopolnil s selenom, po drugi strani pa obstaja kar nekaj znanih nezaželenih stranskih učinkov, ki jih lahko povzročijo tovrstni dodatki. Med drugim lahko privedejo do prebavnih težav, prekomernega izpadanja las, utrujenosti in razdražljivosti. Pri moških pa lahko celo povečajo tveganje za raka prostate. Tako velja, da se je bolje osredotočiti na živila, bogata s selenom, kot pa posegati po prehranskih dopolnilih. Katera živila so to? Med drugim lahko najdete veliko selena v brazilskih oreščkih in gobah.

Uživanje križnic večinoma varno

Mnogokrat slišimo tudi, da za ljudi s hipotirozo uživanje živil, ki spadajo med križnice, ni priporočljivo. V to skupino na primer sodijo cvetača, brokoli, ohrovt in brstični ohrovt ter zelje. Problematični naj bi bili predvsem goitrogeni, ki jih najdemo v križnicah in ki lahko zavirajo delovanje ščitnice. Vendar pa so lahko križnice zares problematične le za tiste ljudi, ki jim primanjkuje joda ali ki bi jih uživali v izjemno velikih količinah.

Če torej s križnicami ne pretiravate, so načeloma povsem varne in ni potrebe, da se jim izogibate. Previdni morajo biti le posamezniki, ki jim primanjkuje joda, oziroma tisti, ki se soočajo z golšavostjo. Še posebej varna izbira pa so toplotne obdelane križnice, saj se potencialni negativni vpliv goitrogenov v tem primeru močno zmanjša. Ker križnice vsebujejo tudi zelo veliko za zdravje koristnih snovi, ni posebej smiselno, da jih izločate iz prehrane.

Omejitev glutena v nekaterih primerih koristna

Gluten je beljakovina, ki jo najdemo v pšenici in nekaterih drugih žitih. Za večino ljudi gluten ni problematičen, čeprav se ga danes vse pogosteje izganja iz prehrane. Trditve o nevarnostih glutena je torej vedno dobro jemati z nekaj rezerve, vendar pa obstajajo določene bolezni, pri katerih je lahko omejitev glutena zares smiselna. Eno takšnih obolenj je lahko tudi hipotiroza. Na voljo je namreč kar precej študij, katerih izsledki nakazujejo močno povezavo med intoleranco na gluten in zmanjšanim delovanjem ščitnice.

Pri ljudeh, ki so občutljivi na gluten, lahko pride do pojava, ko imunski sistem zamenja gradnike glutena in ščitnično tkivo. Tako imunski sistem pomotoma napada in poškoduje ščitnico, kar lahko privede do Hashimotovega tiroiditisa. Za ljudi z omenjeno avtoimunsko boleznijo ščitnice je lahko tako izločitev glutena iz prehrane koristna. Vendar pa je treba opozoriti tudi na to, da obstajajo raziskave, v okviru katerih je bilo ugotovljeno, da izločanje glutena ni privedlo do bistvenih sprememb. Tako vam svetujemo, da v primeru ugotovljene hipotiroze opravite še testiranja za celiakijo. Smiselno je lahko tudi, da za določeno obdobje izločite gluten in opazujete, ali bo prišlo do kakršnih koli izboljšav. Tako se boste lažje odločili, ali je uživanje glutena v vašem primeru smiselno.

Hipotiroza in izguba odvečnih kilogramov

Zmanjšano delovanje ščitnice lahko predstavlja veliko težavo pri ohranjanju zdrave telesne teže oziroma pri hujšanju. Preden lahko dosežete želeni cilj, je tako nujna ustrezna diagnoza in začetek zdravljenja. Ko se ponovno vzpostavi hormonsko ravnovesje v vašem telesu, pa ni več posebnih ovir, zaradi katerih ne bi mogli izgubiti odvečnih kilogramov. Tako ne obstaja posebna dieta, ki bi bila še posebej koristna za ljudi s hipotirozo, ki že jemljejo zdravila, ampak se je smiselno držati splošnih priporočil glede zdrave prehrane in redne telesne aktivnosti.