Alkalna dieta odpravi zakisanost telesa

Že v antiki so vedeli, da način življenja in prehrane močno vpliva na zdravje in splošno počutje, danes pa je to še toliko pomembnejše. Današnje hitro in stresno življenje, nezdrava prehrana, onesnaženo okolje in pomanjkanje telesne dejavnosti namreč izjemno povečujejo zakisanost telesa. Ta je lahko eden glavnih vzrokov številnih zdravstvenih težav. Uradna medicina sicer o zakisanosti sicer ne govori veliko, ji pa pozornosti več posveča alternativna medicina. Pomaga nam lahko tudi alkalna dieta.

Kaj je pravzaprav zakisanost?

Zakisanost telesa ali acidoza je stanje porušenega kislinsko-bazičnega ravnovesja v telesu. Naše telo namreč lahko dobro deluje le v pravilnem kislinsko-bazičnem razmerju. To pa je pogosto porušeno zaradi oslabljene zmožnosti odstranjevanja kislih odpadkov iz telesa, ki nenehno nastajajo pri presnovnih procesih v celicah.

Alkalna dieta

Nekaj o kislinah in bazah

Kisline so snovi, ki oddajajo protone (pozitivno nabite vodikove ione H+), medtem ko so baze snovi, ki te protone sprejemajo. Pri srečanju kislin in baz pride do vezave obeh vrst v nevtralno spojino, medtem ko presežni pozitivno ali negativno nabiti delci določajo, ali bo tekočina kisla ali bazična.

Enota za merjenje kislosti oziroma bazičnosti je vrednost pH, ki znaša od 1 do 14, kjer 1 pomeni najmočnejšo kislino, 14 pa najmočnejšo bazo. Nevtralna tekočina ima vrednost 7. Vrednost pH tkiv je odvisna od njihove funkcije. Normalen pH krvi je na primer rahlo bazičen (alkalen) z vrednostjo 7,35–7,45, kar omogoča boljši prenos kisika po telesu. Nasprotno je koža kisla (pH med 4 in 6,5), da lahko zagotovi obrambo telesa pred vdorom mikroorganizmov. Alkalna dieta uravnovesti kisline in baze v našem  telesu.

pH prebavnega trakta

Znotraj prebavnega trakta se vrednost pH spreminja. Želodec mora imeti vrednost pH okoli 1,5, da lahko zagotovi začetek presnove beljakovin in zaščito pred okužbami. Ko pa snov iz želodca doseže tanko črevo, se mora vrednost pH dvigniti na 8–8,5, da se lahko izločijo encimi trebušne slinavke in jeter ter dokončno razgradijo zaužito hrano. Ravno nasprotno pa bakterije v debelem črevesju uspevajo le v okolju s vrednostjo pH okoli 6,8.

Neprimerna vrednost pH lahko povzroči vnetne procese in prekomerno razraščanje patogenih bakterij in glivic, kar vodi v hude prebavne težave in težave z imunskim sistemom. Črevesna flora, ki je velikanska populacija več kot 1000 vrst različnih mikroorganizmov, namreč opravlja pomembne funkcije v presnovi in delovanju našega imunskega sistema. Krepi naš imunski sistem, preprečuje razširjanje bolezenskih klic in nevtralizira vse organizmu tuje snovi, ki pridejo s hrano v telo. Zdrava črevesna flora je tako pomembna za normalno prebavo in oskrbo telesa z vsemi hranilnimi snovmi.

Zaradi številnih dejavnikov, kot so stres, nepravilna prehrana, pogosto uživanje antibiotikov in kemoterapevtikov je imunski sistem na ravni črevesja mnogokrat močno oslabljen in večina bakterijske flore je posledično uničena. Stalno kopičenje strupenih snovi tako poškoduje črevesno sluznico, kar privede do skrajšanja črevesnih resic ter kroničnih vnetij. Spremenjena črevesna sluznica postane mnogo bolj prepustna, zato bakterije in virusi lažje prodrejo v krvni obtok. Enako velja za beljakovine iz hrane, ki neprebavljene iz črevesja prehajajo v krvni obtok, kar vodi v številne alergije in intolerance na hrano. Nazadnje lahko pride do popolne oslabitve imunskega sistema v črevesju, kjer je približno 80 % celotnega imunskega sistema.

Alkalna dieta zakisanost

Posledice kronične zakisanosti telesa

Pri stalni obremenitvi organov in tkiv z odvečnimi kislinami pride v določenem času do neželenih učinkov, kot so zmanjševanje mišične mase, sprememba kostnega tkiva, slabost, bruhanje, omotičnost in glavoboli. Zaradi nalaganja kristalčkov lahko pride tudi do bolečin v sklepih. V izrednih primerih pa lahko krvna acidoza privede do aritmije, zastoja srca, kome ali celo smrti.

Posledica zakisanja vezivnega tkiva in medceličnega prostora so številne bolezenske težave, kot so putika, revma, obolenja vezivnega tkiva, celulit, vnetno-degenerativne spremembe gibalnega aparata, razne oblike bolečin, migrena, osteoporoza, artroza, diabetes, bolezni ožilja in srca, možganska kap, motnje v prekrvavitvi organov in tkiv, prebavne težave, črevesna glivična obolenja, pojav obolenja zob, kronični vnetni procesi v črevesju in alergije. Omenjene bolezenske simptome pa spremljajo nespecifični znaki kronične utrujenosti (sindrom »burn-out«), slabega razpoloženja, motenj pri spanju, živčne utrujenosti, zmanjšana sposobnost koncentracije in umskega dela ter volje do dela. Zato se občasno lotite programa kot je alkalna dieta, ki vam lahko spremeni počutje na bolje.

Alkalna dieta in Vzdrževanje kislo-bazičnega ravnovesja

Alkalna dieta temelji na čim manjšem vnosu živalskih beljakovin, sladkorjev in predelane hrane, saj ta živila povzročajo zakisanost telesa. Priporoča se uživanje čim večjih količin sadja, zelenjave in polnozrnatih žit, ki delujejo bazično in pozitivno vplivajo na vzdrževanje kislinsko-bazičnega ravnotežja.

Najbolj priporočljiva živila v alkalni dieti so: limona, limeta, melona, lubenica, grozdje, kivi, mango, pasijonka, ananas, vodna kreša, šparglji, kajenski poper, datlji, rozine, fige, agar agar, zelena zelenjava, korenje, čebula, česen, komarček, jagodičje, jabolka, marelice, avokado, banane, nektarine, breskve, cvetača, repa, bučke, paprika, rdeča pesa, grah in krompir.

Sprejemljiva so tudi živila s vrednostjo pH okoli 7,0, kot so: mandlji, artičoke, brstični ohrovt, češnje, kokos, kumarice, jajčevci, por, gobe, olive, radič, paradižnik, kostanj, surovo kozje mleko, olivno olje, proso, amarant, sezam, soja, jabolčni kis, kakav v prahu in kakavovo maslo.

Izogibati se je treba predvsem: mesu, obdelanim kosmičem in pecivu (z visoko vsebnostjo sladkorja, pšenice, kvasa, soli in aditivov), izdelkom iz kravjega mleka, ocvrti hrani, alkoholu, sladkim in energijskim pijačam, kavi, čaju in čokoladi (predvsem mlečni čokoladi z visokim deležem sladkorja).

Uravnotežena zdrava prehrana in gibanje sta torej prvi korak k izboljšanju ravnovesij v našem telesu. Ker pa nam hiter življenjski ritem in način prehranjevanja velikokrat tega ne dopuščata, je v tem primeru pametno poseči tudi po dopolnilih, ki pomagajo vzpostaviti ravnovesje telesa.

DELI
Bodi Eko
Še več člankov, receptov, zgodb in intervjujev najdete v naši tiskani izdaji revije Bodi eko. Naročite se na revijo Bodi eko
  • lylyhyp

    omenjaš strupe. kako pa dobimo strupe v telo? z neoporečno zelenjavo in čisto hidrirano vodo sigurno ne! kaj pa vsi jemo in pijemo – onesnaženo vodo, mrtvo devitalizirano špricano zelenjavo, meso živali katere pitajo z antibiotiki in ostalimi strupi. torej?