0,00 EUR

V košarici ni izdelkov.

Zdravje & prehranaAli je sladkor v sadju zares Å¡kodljiv?

Ali je sladkor v sadju zares Å¡kodljiv?

MORDA VAS ZANIMA

Po eni strani lahko pogosto slišimo, kako zdravo je sadje in kako koristno je pogosto uşivanje şivil, ki spadajo v to skupino, po drugi strani pa obstaja tudi nemalo svaril, povezanih z domnevnimi nevarnostmi sadja. Glavna teşava naj bi bil seveda sladkor. Tako lahko včasih slišimo, da sadje ni bistveno drugačno od navadnega belega sladkorja, precej razširjeno pa je tudi prepričanje, da bi se morali tisti, ki poskušajo shujšati, sadju izogibati. Koliko resnice je v tovrstnih trditvah? Lahko pri sadju zares hitro prekoračimo zdravo mejo?

- Oglas -

Bistvene so vlaknine, zaradi katerih je učinek sladkorja precej drugačen

Čeprav se kemijska zgradba sladkorja v sadju ne razlikuje od rafiniranega sladkorja oziroma rafinirane oblike fruktoze, ki jo lahko kupimo v trgovini, je vpliv na naÅ¡e telo bistveno drugačen. Razlika se seveda skriva v »pakiranju«. Beli sladkor v prahu, naj gre za glukozo ali fruktozo, je povsem oropan vlaknin. Če ga uÅŸivamo samostojno ali  v kombinaciji z drugimi ÅŸivili, ki vsebujejo malo oziroma praktično nič vlaknin, je nevarnost za prehiter dvig krvnega sladkorja zelo velika. Po drugi strani pa pri uÅŸivanju sadja praviloma ni tako drastične spremembe. Večina sadeÅŸev namreč vsebuje tudi zelo veliko vlaknin oziroma balastnih snovi.

Gre za snovi, ki jih naÅ¡e telo ne more prebaviti, vendar imajo kljub temu (oz. ravno zato) zelo pomemben vpliv na naÅ¡e zdravje. Ena od nalog vlaknin je prav preprečevanje prevelikih nihanj krvnega sladkorja, poleg tega pa so vlaknine pomembne za laÅŸje odvajanje blata, za zaščito srca in oÅŸilja ter za uravnoveÅ¡en črevesni mikrobiom (vlaknine namreč uvrščamo med t. i. prebiotike, ki predstavljajo hrano za probiotike – koristne bakterije, ki naseljujejo naÅ¡e črevesje). S pomočjo vlaknin pa lahko ne nazadnje poskrbimo tudi za dolgotrajnejÅ¡i občutek sitosti po obrokih.

Tudi Svetovna zdravstvena organizacija ločuje med dvema »vrstama« sladkorja

Opozorila, da moramo karseda zmanjšati količino sladkorja v prehrani, se tako običajno ne nanašajo na sadje. Tudi v smernicah za odrasle in otroke, povezanih z uşivanjem sladkorja, ki jih je leta 2015 objavila Svetovna zdravstvena organizacija, je jasno izpostavljena razlika med dvema »vrstama« sladkorja, in sicer med naravnim ter naknadno dodanim. Problematično je seveda predvsem dodajanje sladkorja različnim şivilom in napitkom. Pri tem morate biti pozorni tudi na dodatek sladkorja v prehranskih izdelkih, ob katerih se pogosto niti ne spomnimo na to, da vsebujejo tudi nemalo sladkorja (eden takšnih primerov je denimo kečap).

- Oglas -

V omenjenih smernicah je navedeno, da količina dodanega sladkorja ne bi smela preseči 10 odstotkov naÅ¡ih dnevnih kaloričnih potreb, pri čemer je seveda dobro, da je ta odstotek čim niÅŸji. Čezmerno uÅŸivanje ÅŸivil z dodanim sladkorjem lahko privede do diabetesa tipa 2 in drugih kroničnih bolezni ter do poviÅ¡ane telesne teÅŸe, pozabiti pa ne smemo niti na povečano tveganje za karies in druge teÅŸave z zobmi.

Pomembna tudi vsebnost vitaminov, a naj vas 100-odstotni sadni sokovi ne zavedejo

Seveda pa vlaknine niso edino, zaradi česar je sadje bistveno bolj zdravo od rafiniranega belega sladkorja. V mislih imamo vitamine, minerale in druge koristne hranilne snovi, s katerimi so bogati številni sadeşi. Vendar je tudi tu potrebna previdnost. Vitamine in sorodne snovi namreč vsebujejo tudi sadni sokovi, vendar to še ne pomeni, da so dobri za nas, kar velja tudi za 100-odstotne sadne sokove brez dodanega sladkorja. Teşava tu je prav odstranitev vlaknin. Pomembno je torej, da se omejite na cele sadeşe. Tako vam ne bo treba pretirano skrbeti glede prevelikega kaloričnega vnosa ali vnosa prevelikih količin sladkorja, saj vas bo telo samo opozorilo, ko bo imelo dovolj.

NAJNOVEJÅ E