Po eni strani lahko pogosto sliÅ¡imo, kako zdravo je sadje in kako koristno je pogosto uÅŸivanje ÅŸivil, ki spadajo v to skupino, po drugi strani pa obstaja tudi nemalo svaril, povezanih z domnevnimi nevarnostmi sadja. Glavna teÅŸava naj bi bil seveda sladkor. Tako lahko vÄasih sliÅ¡imo, da sadje ni bistveno drugaÄno od navadnega belega sladkorja, precej razÅ¡irjeno pa je tudi prepriÄanje, da bi se morali tisti, ki poskuÅ¡ajo shujÅ¡ati, sadju izogibati. Koliko resnice je v tovrstnih trditvah? Lahko pri sadju zares hitro prekoraÄimo zdravo mejo?
Bistvene so vlaknine, zaradi katerih je uÄinek sladkorja precej drugaÄen
Äeprav se kemijska zgradba sladkorja v sadju ne razlikuje od rafiniranega sladkorja oziroma rafinirane oblike fruktoze, ki jo lahko kupimo v trgovini, je vpliv na naÅ¡e telo bistveno drugaÄen. Razlika se seveda skriva v »pakiranju«. Beli sladkor v prahu, naj gre za glukozo ali fruktozo, je povsem oropan vlaknin. Äe ga uÅŸivamo samostojno ali  v kombinaciji z drugimi ÅŸivili, ki vsebujejo malo oziroma praktiÄno niÄ vlaknin, je nevarnost za prehiter dvig krvnega sladkorja zelo velika. Po drugi strani pa pri uÅŸivanju sadja praviloma ni tako drastiÄne spremembe. VeÄina sadeÅŸev namreÄ vsebuje tudi zelo veliko vlaknin oziroma balastnih snovi.
Gre za snovi, ki jih naÅ¡e telo ne more prebaviti, vendar imajo kljub temu (oz. ravno zato) zelo pomemben vpliv na naÅ¡e zdravje. Ena od nalog vlaknin je prav prepreÄevanje prevelikih nihanj krvnega sladkorja, poleg tega pa so vlaknine pomembne za laÅŸje odvajanje blata, za zaÅ¡Äito srca in oÅŸilja ter za uravnoveÅ¡en Ärevesni mikrobiom (vlaknine namreÄ uvrÅ¡Äamo med t. i. prebiotike, ki predstavljajo hrano za probiotike â koristne bakterije, ki naseljujejo naÅ¡e Ärevesje). S pomoÄjo vlaknin pa lahko ne nazadnje poskrbimo tudi za dolgotrajnejÅ¡i obÄutek sitosti po obrokih.
Tudi Svetovna zdravstvena organizacija loÄuje med dvema »vrstama« sladkorja
Opozorila, da moramo karseda zmanjÅ¡ati koliÄino sladkorja v prehrani, se tako obiÄajno ne nanaÅ¡ajo na sadje. Tudi v smernicah za odrasle in otroke, povezanih z uÅŸivanjem sladkorja, ki jih je leta 2015 objavila Svetovna zdravstvena organizacija, je jasno izpostavljena razlika med dvema »vrstama« sladkorja, in sicer med naravnim ter naknadno dodanim. ProblematiÄno je seveda predvsem dodajanje sladkorja razliÄnim ÅŸivilom in napitkom. Pri tem morate biti pozorni tudi na dodatek sladkorja v prehranskih izdelkih, ob katerih se pogosto niti ne spomnimo na to, da vsebujejo tudi nemalo sladkorja (eden takÅ¡nih primerov je denimo keÄap).
V omenjenih smernicah je navedeno, da koliÄina dodanega sladkorja ne bi smela preseÄi 10 odstotkov naÅ¡ih dnevnih kaloriÄnih potreb, pri Äemer je seveda dobro, da je ta odstotek Äim niÅŸji. Äezmerno uÅŸivanje ÅŸivil z dodanim sladkorjem lahko privede do diabetesa tipa 2 in drugih kroniÄnih bolezni ter do poviÅ¡ane telesne teÅŸe, pozabiti pa ne smemo niti na poveÄano tveganje za karies in druge teÅŸave z zobmi.
Pomembna tudi vsebnost vitaminov, a naj vas 100-odstotni sadni sokovi ne zavedejo
Seveda pa vlaknine niso edino, zaradi Äesar je sadje bistveno bolj zdravo od rafiniranega belega sladkorja. V mislih imamo vitamine, minerale in druge koristne hranilne snovi, s katerimi so bogati Å¡tevilni sadeÅŸi. Vendar je tudi tu potrebna previdnost. Vitamine in sorodne snovi namreÄ vsebujejo tudi sadni sokovi, vendar to Å¡e ne pomeni, da so dobri za nas, kar velja tudi za 100-odstotne sadne sokove brez dodanega sladkorja. TeÅŸava tu je prav odstranitev vlaknin. Pomembno je torej, da se omejite na cele sadeÅŸe. Tako vam ne bo treba pretirano skrbeti glede prevelikega kaloriÄnega vnosa ali vnosa prevelikih koliÄin sladkorja, saj vas bo telo samo opozorilo, ko bo imelo dovolj.