DomovZdravje & prehranaKoliko sladkorja je v živilih na policah slovenskih trgovin?

Koliko sladkorja je v živilih na policah slovenskih trgovin?

Raziskovalci z Inštituta za nutricionistiko so predstavili rezultate o tem, koliko prostih sladkorjev vsebujejo predpakirana živila na slovenskem tržišču in na katere skupine živil morajo biti potrošniki še posebej pozorni. Epidemiološke študije kažejo, da uživanje dodanega oz. prostega sladkorja, še zlasti v tekoči obliki, npr. v obliki pijač z dodanim sladkorjem ali sadnih sokov prinaša številne negativne učinke na zdravje.

- Oglas -

Koliko sladkorja lahko zaužijemo?

Zobna gniloba, inzulinska rezistenca, sladkorna bolezen tipa 2, metabolni sindrom, nealkoholna zamaščenost jeter in srčno-žilne bolezni so le nekatere kronične nenalezljive bolezni današnjega časa, ki so na tak ali drugačen način povezane tudi z uživanjem prostih sladkorjev, pojasnjujejo na Inštitutu za nutricionistiko: »Številne javno-zdravstvene organizacije so zato izdale priporočila za zmanjšanje uživanja prostega sladkorja tako pri otrocih kot pri odraslih. WHO je leta 2015 izdala priporočila, po katerih naj dnevni vnos prostega sladkorja ne bi presegal 10% dnevnega energijskega vnosa.

Dodatno priporočilo ta odstotek znižuje na manj kot 5%, saj naj bi to prineslo še dodatne ugodne učinke na zdravje. Priporočilom WHO-ja so sledila priporočila Ameriške zveze za srce (AHA), ki priporočajo, da se otroci do drugega leta starosti dodanim sladkorjem povsem izognejo, za otroke nad dvema letoma starosti pa zgornjo še sprejemljivo mejo postavlja na <25 g dodanih sladkorjev na dan. Podobno stališče je zavzelo tudi Evropsko združenje za pediatrično astroenterologijo, hepatologijo in prehrano (ESPGHAN), ki prosti sladkor odsvetuje do drugega leta otrokove starosti, kasneje pa naj ne bi presegal 5% dnevnega energijskega vnosa.«

Kaj vse so prosti sladkorji?

Raziskovalci z Inštituta za nutricionistiko so objavili članek, v katerem so predstavili rezultate o tem, koliko prostih sladkorjev vsebujejo predpakirana živila na slovenskem tržišču in na katere skupine živil morajo biti potrošniki še posebej pozorni. Rezultati so pokazali, da se prosti sladkor v živilih nahaja pod številnimi različnimi imeni sestavin, ki jih potrošniki morda na prvi pogled niti ne bi prepoznali kot proste sladkorje. Na deklaracijah so zasledili sledeče sestavine, ki se uvrščajo med proste sladkorje: sladkor, saharoza, trsni sladkor, sirup trsnega sladkorja, rjavi sladkor, surov trsni sladkor, sladkor v prahu, nerafiniran trsni sladkor, kristalni sladkor, pesni sladkor, rafiniran sladkor, fruktoza, oligofruktoza, fruktozni sirup. glukozno-fruktozni sirup, glukoza, dekstroza, maltoza, laktoza, agavin sirup, koncentrat agave, melasa, koruzni sirup, visoko fruktozni koruzni sirup, sirup iz karameliziranega sladkorja, javorjev sirup, ječmenov slad, ječmenov sladni ekstrakt, pšenični slad, pšenični sirup, rižev sirup, palmin sladkor, kokosov sladkor, sadni sok, iz zgoščenega soka, koncetrat soka, sadni koncentrat, med, med v prahu.

- Oglas -

Kakšni so rezultati?

Raziskovalci so ugotovili, da več kot polovica analiziranih predpakiranih živil na slovenskem tržišču vsebuje proste sladkorje. Prof. dr. Igor Pravst, vodja raziskovalne skupine Prehrana in javno zdravje, Inštitut za nutricionistiko, pojasnjuje: »V raziskavo smo vključili preko 10.000 izdelkov in med drugim izračunali povprečne količine sladkorja v različnih skupinah živil. Marsikdo bi bil npr. presenečen, da je v 100 gramih povprečne žitne ploščice kar 28 g sladkorja, v žitih za zajtrk 19 g in v sadnih jogurtih 12 g sladkorja. Gre za prvo tovrstno raziskavo v Sloveniji, v kateri smo ovrednotili stanje na tržišču v letu 2015, zbrani podatki pa nam bodo omogočali vrednotenje, kako učinkoviti so trenutno uveljavljeni ukrepi za izboljševanje hranilne sestave živil.«

- Oglas -

NAJNOVEJŠE