Prijava
Ali znate prepoznati »pravo lakoto«? Na prvi pogled se zdi to otročje lahka naloga, ki jo obvladajo že dojenčki. Vendar pa imajo v resnici številni odrasli težave prav s tem. Zaradi različnih razlogov pogosto mislimo, da smo lačni, a to ni tista »prava«, fiziološka lakota, ampak gre za druge oblike. Če poskušamo »nepravo lakoto« prepogosto potešiti s hrano, je to seveda zelo nezdrav pristop, ki lahko vodi v težave s čezmerno telesno težo, prava težava pa ostaja nerazrešena …
Kot odrasli se moramo ponovno naučiti tistega, kar smo dobro obvladali kot dojenčki
Koncept intuitivnega prehranjevanja temelji prav na tem, da bi morali svoje prehranjevanje uskladiti s pravo lakoto. Oziroma bolj preprosto: jesti, ko smo lačni, in se ustaviti, ko smo siti, namesto da se poskušamo držati rigoroznih pravil ali da jemo takrat, ko nam v resnici manjka nekaj drugega.
Tovrstno prehranjevanje seveda ni nekaj novega, saj ste ga zelo dobro obvladali kot dojenčki. Ko je dojenček lačen, na to opozarja z znaki, kot je jok, nato pa se preprosto ustavi, ko ima dovolj. Pozneje je ta prirojeni občutek zatrt na najrazličnejše načine. Tako poskušamo odrasli pogosto slediti urnikom, štejemo kalorije, makrohranila ipd. Druga skrajnost pa je prenajedanje in iskanje tolažbe v hrani, ko se spopadamo z neprijetnimi čustvi.
Zaradi vsega tega postopoma niti ne znamo več prepoznati prave lakote. Eden izmed prvih korakov, če se želite ponovno naučiti, kako pri prehranjevanju resnično poslušati svoje telo, je ločevanje med nepravo in pravo obliko lakote. Po eni izmed tipologij lahko govorimo o sedmih temeljnih oblikah »lakote«, pri čemer je zgolj ena izmed teh oblik takšna, da zahteva hrano …
Preden posežete po hrani, se vprašajte, za katero vrsto lakote gre v resnici …
(1) Prava lakota je praviloma povezana s precej jasnimi telesnimi znaki. Ko smo lačni, nam začne kruliti v želodcu, tvorba sline se poveča, težko se zberemo, pojavi pa se lahko tudi občutek rahle omotičnosti. V tem primeru je seveda potrebna hrana, saj nas telo s temi znaki opozarja, da mu je začelo primanjkovati energije.
Nato pa je tu še šest tipov drugačne »lakote«. Eden izmed teh tipov je (2) lakota po občutku nadzora in varnosti. Težave s prenajedanjem so tako zelo značilne za obdobja, ko imamo občutek, da nam stvari polzijo iz rok in da je prihodnost povsem nepredvidljiva.
Med neprave oblike lakote spada tudi (3) lakota po raznolikosti, razgibanem življenju. Povod za poseganje po hrani, ko v resnici nismo »telesno lačni«, je lahko tako tudi dolgčas in občutek, da smo ujeti v rutine, iz katerih ne moremo pobegniti. Težava je lahko tudi (4) lakota po pripoznanju naše pomembnosti. Če imate na primer občutek, da niste zares cenjeni oziroma da vaša prizadevanja niso opažena in spoštovana, ste prav tako v nevarnosti, da začnete po hrani posegati pogosteje, kot bi bilo nujno.
Razlog za prenajedanje je lahko povezan tudi z (5) lakoto po ljubezni, občutku pripadnosti in tesnih povezavah z drugimi osebami. Naslednji tip neprave lakote je (6) lakota po napredku, osebnostni rasti. Tudi v tem primeru seveda hrana ni rešitev, saj bi vam precej bolj koristilo izobraževanje v različnih oblikah in razmislek o tem, kaj so tisti cilji, ki so resnično pomembni za vas – torej o tem, kaj je tisto najpomembnejše, kar želite doseči v življenju. Zadnjo obliko neprave lakote pa lahko imenujemo (7) lakota po pomoči drugim – po tem, da bi lahko prispevali svoj delež k lepšemu, boljšemu svetu.
Ko boste nameravali naslednjič poseči po hrani, se je tako dobro vprašati, kaj je v resnici v ozadju. Razmislite, ali gre morda za eno izmed opisanih vrst neprave lakote – nato pa poskušajte najti načine za uspešneje in bolj zdravo zadovoljevanje teh potreb.
Preberite tudi: Nasveti prehranske svetovalke za najpogostejše izzive pri hujšanju
