April 2010 je bil najtoplejši april

NASA je pred kratkim podala poročilo, da je bil letošnji april najbolj vroč april do sedaj.

Pred tem pa so že dokazali, da so bili tudi januar, februar in marec zaporedoma najtoplejši meseci do sedaj. Se morda to zaporedje zdi komu presenetljivo? Morda le tistim, ki še vedno verjamejo, da podnebne spremembe ne obstajajo. Res je, da se vedno najde kdo, ki bo to trditev poskusil ovreči; še posebej, ker se ravno sedaj soočamo z najnižjim solarnim minimumom v tem stoletju.

NASA je poleg tega napovedala tudi, da bo po vsej verjetnosti posledično letošnje leto glede na podatke z začetka leta najbolj vroče. Nacionalna oceanska in atmosferska uprava (angl. NOAA) je prav tako potrdila NASINE trditve ter dodala, da je bil letošnji april 34. zapored, ki je v 20. stoletju presegel svetovno povprečje temperatur oceanov ter kopnega.

Namesto da torej te abnormalne temperature vzamemo kot neke anomalije, je bolje da na njih gledamo kot na spremembe, saj je očitno, da bomo v relativno kratkem času doživeli dokaj drugačno podobo Zemlje.

Znanstveniki in strokovnjaki so te spremembe seveda predvideli že pred več leti, vendar pa jih takrat skoraj nihče ni jemal resno. Morda se bomo začeli zavedati dejanskih posledic našega brezskrbnega ravnanja z Zemljo šele ko bo res prepozno.

Klimatske spremembe se dogajajo, vendar pa se na njih skoraj ne oziramo (če sploh se). Vendar pa se bomo slej kot prej morali začeti, če bomo želeli še naprej živeti življenje, ki ga poznamo.

Zemlja do leta 2300 lahko prevroča za ljudi?

Raziskave so pokazale, da vedno višje temperature na nekaterih področjih našega planeta pomenijo nevarnost za ljudi.

Klimatske spremembe lahko iz večine planeta naredijo le-tega neprimernega za življenje že v manj kot treh stoletjih. Že 7 stopinj višja temperatura lahko namreč pomeni, da bodo nekateri kraji postali vprašljivi za življenje, z 11-12 stopinj višjo temperaturo pa vsekakor pomeni, da se na teh območjih ne bo dalo več živeti.

Res je, da nekateri znanstveniki trdijo, da kaj takega ni mogoče v relativno kratkem času, vendar pa z vse večjim izgorevanjem fosilnih goriv in ostalim onesnaževanjem take spremembe tudi ljudje pospešujemo. Študija, ki raziskuje klimatske spremembe glede na dolgi rok, se je osredotočila na vročinski stres, ki nastane z kombinacijo naraščajočih temperatur in povišane vlage.

Do sedaj je bil problem z raznimi raziskavami ravno v tem, da so vse opazovale le krajše časovno obdobje in ne daljše časovno obdobje. Strokovnjaki pa so vseeno optimistični, saj trdijo, da se lahko že v dveh desetletjih spremeni na bolje, če bomo začeli lepše skrbeti za naš planet.

Ali je vodo na Zemljo prinesel asteroid?

Znanstveniki verjamejo, da je odkritje ledu in organskih molekul na asteroidu, ki kroži med Marsom in Jupitrom lahko izvor oceanov in življenja na Zemlji pred več kot štirimi milijardami let.

Nedavne raziskave namreč namigujejo, da je asteroid, podoben omenjenemu, prinesel življenje našemu planetu. Nekatere teorije že nekaj časa pravijo, da je bil asteroid tisti, ki je prinesel vodo na Zemljo, sedaj pa je odkritje soli in vode v nekaterih asteroidih te teorije še bolj podprlo.

Raziskovalci z Univerze na Floridi so namreč zaznali tanek sloj ledu in organskih molekul na površini 24 Themisa, ki je eden izmed največjih asteroidov v asteroidnem pasu, ki se nahaja med Marsom in Jupitrom. Raziskovalci so si v ta namen sposodili NASINO infrardečo teleskopsko tehnologijo na Havajih, da so lahko izmerili gostoto sončnih žarkov, ki se odbijejo od 24 Themisa, ko se le-ta obrača.

Razlika v gostoti pri različnih valovnih dolžinah pa je pomagala raziskovalcem določiti sestavo površja asteroida. Seveda pa so bili izredno presenečeni, ko so odkrili na površju ogljik in led.

Sedaj pa raziskovalci upajo, da je led pod površjem asteroida ohranil žive fosile iz obdobja, ko se je naš sončni sistem šele rojeval.

Odkrili nov oceanski tok

Morski tokovi so ena izmed gonilnih sil vremena našega planeta, sedaj pa so japonski in avstralski znanstveniki odkrili nov morski tok v Indijskem oceanu.

Tok se nahaja približno 4200 km jugozahodno od Pertha v Avstraliji, po obsegu pa je enak štiridesetim Amazonkam in se nahaja približno tri kilometre pod morsko gladino.

Morje okoli Antarktike dobi zadostne količine kisika

Tok nosi z kisikom bogato vodo do področja blizu Antarktike in se nato spusti globoko pod mosrko gladino. To pa je pomemben podatek, saj sedaj znanstveniki vedo, da tudi globoko morje Antarktike dobi dovolj kisika, ki je seveda pomemben za življenje v morju.

Vplivi morskih tokov na vreme

Kot že omenjeno, morski tokovi skrbijo za vremenske razmere na Zemlji s transportom in porazdelitvijo toplote in ogljikovega dioksida. Globokomorski tok vzdolž planote Kerguelen je tako del globalnega sistema morskih tokov ki določajo, koliko toplote in ogljika lahko oceani vsrkajo.

Sedaj bodo lahko strokovnjaki še bolj podrobno razumeli in raziskali vpliv globalne mreže morskih tokov in njihove vplive na vreme in življenje.

Nadzorovanje radioaktivnih materialov v podtalnici

Ameriški kmetijski raziskovalni center in jedrska regulatorna komisija sodelujejo pri raziskavah, saj želijo bolj podrobno raziskati gibanje radioaktivnih snovi v zemlji.

Ocena tveganja uporabe jederske energije

Njihovi izsledki bodo v pomoč pri natančnejših ocenah tveganja uporabe jedrske energije – študije, ki so bistvenega pomena pri razvoju jedrskih objektov. Ekipa je zato opremljena z orodjem za zaznavanje sevanja na daljavo, ter drugimi instrumenti za nadzorovanje vremena, prsti, rastlin in podtalnice.

Vplivi na podtalnico

Raziskovalci bodo preverjali, kako se onesnaževanje giblje skozi nasičeno območje, ki se nahaja med površjem ter podtalnico. Med preteklima dvema letoma je ekipa že izvedla številne raziskave in medtem dodajala podtalnici nestrupene markerje, pri tem pa je uporabila tudi več vrtin, da bi lahko nadzorovala učinke teh pokazalcev na treh različnih stopnjah v zemlji. Spremenljivke, ki so jih podrobno nadzorovali so bile površinski odtok, profil vlage v zemlji, nivo podtalnice in vreme.

Rezultati

Ekipa raziskovalcev je na koncu primerjala rezultate, ki so jih dobili na terenu ter računalniške simulacije, da bi se lahko naučili več o razmerah, ki lahko bistveno vplivajo na gibanje vode ter onesnaževalce, ki se nahajajo pod površjem zemlje.

Rezultat teh raziskav je pokazal, da na premikanje materiala v zemlji močno vplivata plitva podtalnica in razpoke v podzemnem območju. S temi rezultati in izsledki pa bodo lahko sedaj ugotovili, ali obstaja tveganje za gradnjo določenih jederskih objektov ali ne.

Posadite in pojejte

Začnite z načrtovanjem vašega lastnega naravnega vrta in hkrati privabite na vaš vrt koristne žuželke.

Posadite užitne rastline, pa čeprav jih nasadite le v lončke, saj se boste tako lažje povezali z naravo ter pridelali svežo in zdravo hrano. Poleg tega pa boste na vrt privabili tudi žuželke, ki so koristne za vaše rastline, zemljo in okolje.

Da bi lažje začeli, najprej premislite o koristni zamenjavi prostora; na primer zasadite sadno drevo ali pa drevo, ki bo nudilo senco. Sami veste kaj vam najbolj ustreza, tako da je najbolje, da se odločite po lastnem občutku.

Lahko pa ohranite bolj konvencionalen pristop in posadite zelenjavo ali zelišča. Pri izbiranju rastlin, ki bi jih radi posadili, pa pomnite da večina sadja in zelenjave raste najbolje, če imajo vsaj 6 ur sončne svetlobe na dan. Prav tako pa razmišljajte ekološko in temu priredite tudi vaš vrt, tudi če je še tako majhen.

Dan Zemlje

Leto 2010 označuje štirideseto obletnico dneva Zemlje – dan, ki je pomagal zanetiti modernejši in bistrejši pogled na okoljske probleme.

Ta praznik našega planeta izvira iz leta 1970, ko je senator Wisconsina Gaylord Nelson predlagal, 22. april za dan Zemlje.

Ste vedeli, da sta prvotno obstajala dva Dneva Zemlje? Prvi svetovni Dan Zemlje smo praznovali 21 marca, kar so potrdili Združeni Narodi, vendar pa je Amerika le-tega potem premaknila na 22 april.

Prav tako je zanimivo, da zelena barva, ki simbolizira okoljevarstveno gibanje, v resnici ni tako ‘zelena’ in ekološka. Sintetična zelena barvila, barve in pigment so narejeni iz strupenega koktejla toksinov, kar je na nek način ironično, das mo si izbrali ravno to barvo.

V naslednjem videu pa si lahko v petih minutah ogledate štiridesetletno zgodovino Dneva Zemlje.

Meje, ki jih človek ne bi smel prestopiti

Znanstveniki so predstavili devet mej našega planeta, od katerih je odvisno preživetje človeštva in jih ne bi smeli prestopiti. Tri od teh pa smo morda že prekoračili.

Skupina tridesetih vodilnih znanstvenikov na področju Zemlje in okolja je predstavila devet planetarnih mej ali varnih con, katerih ne smemo prečkati, če želimo ohraniti planetarno in okoljsko ravnovesje, ki ga človeška civilizacija potrebuje. Če pa bi te meje prekoračili (in tri smo po nekaterih podatkih tako ali tako že), potem se lahko ustvarijo nesprejemljive okoljske spremembe za človeštvo in ostale organizme.

Te kritične točke, na katere nebi smeli vplivati so:

• klimatske spremembe,
• stratosferski ozon,
• sprememba namembnosti zemljišč,
• sladkovodna uporaba,
• biološka raznolikost,
• zakisovanje oceanov,
• vnos dušika in fosforja v biosfero in oceane,
• nalaganje aerosola,
• kemična onesnaženost.

Namen te študije je kvantificiranje biofizičnega praga, po katerem sistem Zemlje ne more več delovati stabilno. Vse te meje pa so med seboj močno povezane, kar pomeni, da če prekoračimo eno, potem bomo sčasoma vse, saj ima to učinek domin.

Avtorji te študije poudarjajo, da je človeška industrijska aktivnost v zadnjih dveh stoletjih ustvarila novo globalno geofizično silo, ki je v nekaterih pogledih enaka naravnim silam. Bili naj bi namreč v procesu končanja Holocene dobe (geološka doba, ki se začne z umikom severnih ledenikov, ki povzroča bolj zmerno podnebje) ter v začetku Antropocene dobe, v kateri bo imela ktivnost človeka tolikšen vpliv na biosfero kot katerakoli naravna ali planetarna sila.

« Previous Page — Next Page »