Odkrivanje novih oblik kmetovanja in bolj trajnostno naravnano prehranjevanje sta le dva od nujnih ukrepov, ki so potrebni, ฤe ลพelimo (oziroma bomo ลพeleli) nahraniti vso svetovno populacijo.
Dejstvo je, da nahraniti svetovno populacijo ne bo lahko. Po ocenah naj bi ลกtevilo prebivalcev do leta 2100 naraslo na 11 milijard, torej bo za 3 milijarde veฤje kot danes. Skrb vzbujajoฤe je to, da ลพe zdaj skoraj milijarda ljudi dobesedno strada.
Seveda je popolnoma mogoฤe pridelati dovolj hrane tudi za 11 milijard ljudi, pa vendar se tukaj spraลกujemo o trajnostnem vidiku pridelave ter dostopnosti hrane vsem ljudem. Da bi se kar najbolje pripravili na naraลกฤajoฤe ลกtevilo svetovnega prebivalstva, bo potrebno uvesti precej strategij, ki bi zmanjลกevale vrzel med tem, koliko hrane ljudje imajo in koliko jo dejansko potrebujejo.
Tukaj je ลกest moลพnih strategij, s pomoฤjo katerih bo mogoฤe pridelati dovolj hrane za 11 milijard ljudi:
Jejte manj mesa
Medtem ko se druลพba na vse pretege trudi, kako zagotoviti dovolj hrane za vse ljudi na svetu, bi se bilo za zaฤetek treba ustaviti pri uporabi naravnih virov. Govedina zagotovo ni najbolj trajnostna hrana. Emisije, ki se ustvarijo s proizvodnjo vseh hamburgerjev le v Zdruลพenih drลพavah Amerike, je enaka emisiji toplogrednih plinov 6,5 do 19,6 milijonov ลกportnih avtomobilov na leto. Da bi lahko zagotovili dovolj hrane za 11 milijard ljudi, se bomo morali ljudje zaฤeti prehranjevati drugaฤe kot se zdaj. Naลกa prehrana bo morala zaฤeti temeljiti predvsem na ลพivilih rastlinskega izvora.
Zavrzite manj hrane
Velike razlike v prehrambnem sistemu predstavljajo koliฤine zavrลพene hrane: Zavrลพemo namreฤ veฤ kot polovico hrane. Popreฤno ameriลกko gospodinjstvo je zaradi zavrลพene hrane na leto za kar 1600 dolarjev v izgubi. Ljudje bi koliฤino zavrลพene hrane lahko preprosto zmanjลกali tako, da bi pojedli tudi tisto, kar ostane pri obrokih oziroma da bi si vedno pripravili le toliko hrane, kot jo bomo dejansko pojedli.
Akvaponika
Ena od najbolj trajnostnih reลกitev za pridelavo kulturnih rastlin je zagotovo akvaponika โ gre za kombinacijo hidroponike (gojenje rastlin brez prsti v raztopini, ki vsebuje vse potrebne snovi za rast) in akvakulture, torej gojenja rib. Ribe ยปgnojijoยซ rastline (ribe pojedo hrano, potem izloฤajo amonijak, ki ga pojedo bakterije, ki proizvajajo nitrite โ torej hrano za rastline), rastline pa ribam ฤistijo vodo. Gre za zaprt sistem in vse, kar potrebujete zanj, je hrana za ribe. Gre za res izjemno energijsko uฤinkovito reลกitev โ porabili bi manj energije od navadne ลพarnice.
Vertikalno kmetovanje
Nekatere drลพave so ลพe predlagale nove oblike kmetovanja, ki bi spodbujale lokalno pridelavo hrane. Na ta naฤin naj bi se tudi zmanjลกale koliฤina odpadkov, emisije toplogrednih plinov ter onesnaลพevanja. Ena od tovrstnih reลกitev je tudi vertikalno kmetovanje, umeลกฤeno v srediลกฤa velikih mest. To, da bi hrana rasla kar na nebotiฤnikih, ima veliko prednosti: Tu ne bi obstajala nobena bojazen, da bi bil pridelek manjลกi zaradi doloฤenih vremenskih neprilik, in ker bi hrana rasla v mestih samih, je ne bi bilo treba dostavljati v nobene oddaljene predele. Sama ideja o vertikalnem kmetovanju do zdaj ลกe ni bila realizirana, saj nekatere strokovnjake kljub vsemu skrbi, da bi bil ta naฤin kmetovanja predrag.
Izboljลกanje pridelave kulturnih rastlin
V nekaterih predelih sveta je pridelava kulturnih rastlin zelo uฤinkovita. Zato je zelo pomembno, da se pridelava optimizira tudi v tistih predelih, ki zdaj na tem podroฤju zaostajajo.