DomovEkologija & OkoljeKako bi lahko nahranili 11 milijard ljudi?

Kako bi lahko nahranili 11 milijard ljudi?

Odkrivanje novih oblik kmetovanja in bolj trajnostno naravnano prehranjevanje sta le dva od nujnih ukrepov, ki so potrebni, ฤe ลพelimo (oziroma bomo ลพeleli) nahraniti vso svetovno populacijo.

Dejstvo je, da nahraniti svetovno populacijo ne bo lahko. Po ocenah naj bi ลกtevilo prebivalcev do leta 2100 naraslo na 11 milijard, torej bo za 3 milijarde veฤje kot danes. Skrb vzbujajoฤe je to, da ลพe zdaj skoraj milijarda ljudi dobesedno strada.

Seveda je popolnoma mogoฤe pridelati dovolj hrane tudi za 11 milijard ljudi, pa vendar se tukaj spraลกujemo o trajnostnem vidiku pridelave ter dostopnosti hrane vsem ljudem. Da bi se kar najbolje pripravili na naraลกฤajoฤe ลกtevilo svetovnega prebivalstva, bo potrebno uvesti precej strategij, ki bi zmanjลกevale vrzel med tem, koliko hrane ljudje imajo in koliko jo dejansko potrebujejo.

Ljudje hrana

Tukaj je ลกest moลพnih strategij, s pomoฤjo katerih bo mogoฤe pridelati dovolj hrane za 11 milijard ljudi:

Jejte manj mesa

Medtem ko se druลพba na vse pretege trudi, kako zagotoviti dovolj hrane za vse ljudi na svetu, bi se bilo za zaฤetek treba ustaviti pri uporabi naravnih virov. Govedina zagotovo ni najbolj trajnostna hrana. Emisije, ki se ustvarijo s proizvodnjo vseh hamburgerjev le v Zdruลพenih drลพavah Amerike, je enaka emisiji toplogrednih plinov 6,5 do 19,6 milijonov ลกportnih avtomobilov na leto. Da bi lahko zagotovili dovolj hrane za 11 milijard ljudi, se bomo morali ljudje zaฤeti prehranjevati drugaฤe kot se zdaj. Naลกa prehrana bo morala zaฤeti temeljiti predvsem na ลพivilih rastlinskega izvora.

Zavrzite manj hrane

Velike razlike v prehrambnem sistemu predstavljajo koliฤine zavrลพene hrane: Zavrลพemo namreฤ veฤ kot polovico hrane. Popreฤno ameriลกko gospodinjstvo je zaradi zavrลพene hrane na leto za kar 1600 dolarjev v izgubi. Ljudje bi koliฤino zavrลพene hrane lahko preprosto zmanjลกali tako, da bi pojedli tudi tisto, kar ostane pri obrokih oziroma da bi si vedno pripravili le toliko hrane, kot jo bomo dejansko pojedli.

Akvaponika

Ena od najbolj trajnostnih reลกitev za pridelavo kulturnih rastlin je zagotovo akvaponika โ€“ gre za kombinacijo hidroponike (gojenje rastlin brez prsti v raztopini, ki vsebuje vse potrebne snovi za rast) in akvakulture, torej gojenja rib. Ribe ยปgnojijoยซ rastline (ribe pojedo hrano, potem izloฤajo amonijak, ki ga pojedo bakterije, ki proizvajajo nitrite โ€“ torej hrano za rastline), rastline pa ribam ฤistijo vodo. Gre za zaprt sistem in vse, kar potrebujete zanj, je hrana za ribe. Gre za res izjemno energijsko uฤinkovito reลกitev โ€“ porabili bi manj energije od navadne ลพarnice.

Vertikalno kmetovanje

Nekatere drลพave so ลพe predlagale nove oblike kmetovanja, ki bi spodbujale lokalno pridelavo hrane. Na ta naฤin naj bi se tudi zmanjลกale koliฤina odpadkov, emisije toplogrednih plinov ter onesnaลพevanja. Ena od tovrstnih reลกitev je tudi vertikalno kmetovanje, umeลกฤeno v srediลกฤa velikih mest. To, da bi hrana rasla kar na nebotiฤnikih, ima veliko prednosti: Tu ne bi obstajala nobena bojazen, da bi bil pridelek manjลกi zaradi doloฤenih vremenskih neprilik, in ker bi hrana rasla v mestih samih, je ne bi bilo treba dostavljati v nobene oddaljene predele. Sama ideja o vertikalnem kmetovanju do zdaj ลกe ni bila realizirana, saj nekatere strokovnjake kljub vsemu skrbi, da bi bil ta naฤin kmetovanja predrag.

Izboljลกanje pridelave kulturnih rastlin

V nekaterih predelih sveta je pridelava kulturnih rastlin zelo uฤinkovita. Zato je zelo pomembno, da se pridelava optimizira tudi v tistih predelih, ki zdaj na tem podroฤju zaostajajo.

Bodi Eko
Bodi Eko
Na uredniลกtvu s skupnimi moฤmi pripravljamo ลกtevilne ฤlanke in prispevke za zdravje in zdravo ลพivljenje, ekologijo ter nasvetov za dom ter uฤinkovito rabo energije ลฝe veฤ kot 20 let spremljamo in raziskujemo omenjena podroฤja ter se ves ฤas izobraลพujemo in nadgrajujemo svoje znanje.

NAJNOVEJล E