Odkrivanje novih oblik kmetovanja in bolj trajnostno naravnano prehranjevanje sta le dva od nujnih ukrepov, ki so potrebni, če želimo (oziroma bomo želeli) nahraniti vso svetovno populacijo.
Dejstvo je, da nahraniti svetovno populacijo ne bo lahko. Po ocenah naj bi število prebivalcev do leta 2100 naraslo na 11 milijard, torej bo za 3 milijarde večje kot danes. Skrb vzbujajoče je to, da že zdaj skoraj milijarda ljudi dobesedno strada.
Seveda je popolnoma mogoče pridelati dovolj hrane tudi za 11 milijard ljudi, pa vendar se tukaj sprašujemo o trajnostnem vidiku pridelave ter dostopnosti hrane vsem ljudem. Da bi se kar najbolje pripravili na naraščajoče število svetovnega prebivalstva, bo potrebno uvesti precej strategij, ki bi zmanjševale vrzel med tem, koliko hrane ljudje imajo in koliko jo dejansko potrebujejo.
Tukaj je šest možnih strategij, s pomočjo katerih bo mogoče pridelati dovolj hrane za 11 milijard ljudi:
Jejte manj mesa
Medtem ko se družba na vse pretege trudi, kako zagotoviti dovolj hrane za vse ljudi na svetu, bi se bilo za začetek treba ustaviti pri uporabi naravnih virov. Govedina zagotovo ni najbolj trajnostna hrana. Emisije, ki se ustvarijo s proizvodnjo vseh hamburgerjev le v Združenih državah Amerike, je enaka emisiji toplogrednih plinov 6,5 do 19,6 milijonov športnih avtomobilov na leto. Da bi lahko zagotovili dovolj hrane za 11 milijard ljudi, se bomo morali ljudje začeti prehranjevati drugače kot se zdaj. Naša prehrana bo morala začeti temeljiti predvsem na živilih rastlinskega izvora.
Zavrzite manj hrane
Velike razlike v prehrambnem sistemu predstavljajo količine zavržene hrane: Zavržemo namreč več kot polovico hrane. Poprečno ameriško gospodinjstvo je zaradi zavržene hrane na leto za kar 1600 dolarjev v izgubi. Ljudje bi količino zavržene hrane lahko preprosto zmanjšali tako, da bi pojedli tudi tisto, kar ostane pri obrokih oziroma da bi si vedno pripravili le toliko hrane, kot jo bomo dejansko pojedli.
Akvaponika
Ena od najbolj trajnostnih rešitev za pridelavo kulturnih rastlin je zagotovo akvaponika – gre za kombinacijo hidroponike (gojenje rastlin brez prsti v raztopini, ki vsebuje vse potrebne snovi za rast) in akvakulture, torej gojenja rib. Ribe »gnojijo« rastline (ribe pojedo hrano, potem izločajo amonijak, ki ga pojedo bakterije, ki proizvajajo nitrite – torej hrano za rastline), rastline pa ribam čistijo vodo. Gre za zaprt sistem in vse, kar potrebujete zanj, je hrana za ribe. Gre za res izjemno energijsko učinkovito rešitev – porabili bi manj energije od navadne žarnice.
Vertikalno kmetovanje
Nekatere države so že predlagale nove oblike kmetovanja, ki bi spodbujale lokalno pridelavo hrane. Na ta način naj bi se tudi zmanjšale količina odpadkov, emisije toplogrednih plinov ter onesnaževanja. Ena od tovrstnih rešitev je tudi vertikalno kmetovanje, umeščeno v središča velikih mest. To, da bi hrana rasla kar na nebotičnikih, ima veliko prednosti: Tu ne bi obstajala nobena bojazen, da bi bil pridelek manjši zaradi določenih vremenskih neprilik, in ker bi hrana rasla v mestih samih, je ne bi bilo treba dostavljati v nobene oddaljene predele. Sama ideja o vertikalnem kmetovanju do zdaj še ni bila realizirana, saj nekatere strokovnjake kljub vsemu skrbi, da bi bil ta način kmetovanja predrag.
Izboljšanje pridelave kulturnih rastlin
V nekaterih predelih sveta je pridelava kulturnih rastlin zelo učinkovita. Zato je zelo pomembno, da se pridelava optimizira tudi v tistih predelih, ki zdaj na tem področju zaostajajo.