Prijava
Tekom rastne sezone je potrebno hranila, ki so jih rastline porabile za rast, nadomestiti. Zakaj? Rastline s svojo rastjo, cvetenjem , oblikovanjem plodov ali semen porabijo veliko hranil, ki so v tleh. Le-te pa moramo za nadaljnjo uspešno rast nadomestiti. Ko opazimo, da rastline slabo rastejo, da so listi razbarvani itd., največkrat pomislimo na bolezni in škodljivce. Vendar pa lahko ti znaki kažejo tudi na pomanjkanje hranil. Ni nujno, da primanjkuje več hranil ali pa kar vsa, da rastlina slabo uspeva, dovolj je že, da primanjkuje enega hranila, le-to poruši ravnovesje med hranili. Zaradi porušenega ravnovesja je lahko oteženo ali onemogočeno prejemanje drugih hranil, pa čeprav jih je v tleh dovolj.
Pomanjkanje rastlinskega hranila se na rastlini kaže kot nenavadna obarvanost listov, nepravilna rast listov, odsotnost cvetov in plodov, odpadanje plodov, zakrnelosti rastline. Ko opazimo te simptome, se kljub temu najprej prepričajmo, da na rastlini ni znakov prisotnosti škodljivcev oziroma bolezni. Tudi hud mraz ali vročina upočasnita rast rastlin, kar ima seveda posledice tudi pri količini cvetov in kasneje plodov oz. pridelka. Zakrnelost rastlin oziroma slabše uspevanje je lahko posledica tudi prevelike zbitosti tal in s tem zastajanja vode, kar slabo vpliva na rast korenin.
Rastline potrebujejo pravilno kombinacijo in količino rastlinskih hranil, da ostanejo zdrave in imajo primerno rast in pridelek. Hranila delimo v mikr- in makrohranila. Rastlinska makrohranila so: dušik, fosfor, kalij, kalcij, magnezij, žveplo. Obstaja nekaj dodatnih hranilnih snovi, ki so potrebne za rast rastlin, vendar v precej manjših količinah. Te vključujejo mikrohranila: bor, baker, železo, mangan, molibden in cink.
Hranila s pomočjo vode preko korenin prehajajo v rastlino. Ovira pri prehajanju rastlinskih hranil je lahko tudi neprimeren pH tal, prekisel ali preveč bazičen pH tal zavira absorpcijo hranil v rastlino, pa čeprav je lahko teh povsem dovolj.
Kalcij (Ca) je eden izmed gradnikov, iz katerih rastline oblikujejo svoje sestavine. Simptomi, značilni za pomanjkanje tega elementa, so nepravilno oblikovani novi listi, torej listi izkrivljenih oblik. Pomanjkanje je tudi eden od krivcev za gnilobo paradižnikovih cvetov. Tako pomanjkanje kot tudi presežek tega elementa vplivata na rastlino tako, da zavira sprejemanje drugega elementa. Zaradi pomanjkanja kalcija se lahko tla tudi zakisajo. Preobilno gnojenje s kalcijem izpodriva kalij.
Dušik (N) je rastlinam potreben, ker pospešuje rast poganjkov in listov. Prvi simptomi pomanjkanja se pokažejo na starejših listih, ki postanejo rumene barve, mlajši pa svetlozelene barve. Tudi stebla lahko postanejo rumene barve. Rast celotne rastline se upočasni. Večina oblik dušika je topna v vodi, zato hitro pride do izpiranja v nižje plasti zemlje, kjer je že izven dosega rastlinam, zato ga raje dodajamo večkrat in takrat v manjših količinah. Preobilno gnojenje z dušikom povzroči, da začne rastlina bujno rasti in nastavi veliko listov, ne nastavlja pa dovolj cvetov in plodov.
Pomanjkanje magnezija (Mg) prepoznamo po počasni rasti, ki jo spremljajo bledo rumeno obarvani listi, včasih samo na zunanjih robovih, mladi listi pa so lahko večinoma bledo rumeno s temnimi lisami.
Pomanjkanje fosforja (P) prepoznamo po manjših listih, ki so lahko rdeče-vijoličnega odtenka, in manj pridelka. Na listih lahko opazimo tudi temne predele, kot bi bil list ožgan, na starejših listih pa črno barvo. Sprejemanje tega elementa je zelo odvisno od pH vrednosti. Pomanjkanje fosforja privede do manjšega nastavka plodov, saj ta element pospešuje predvsem nastavek cvetov in plodov. Preveč fosforja zavira sprejemanje železa in bakra.
Simptomi pomanjkanja kalija (K) se na starejših listih kažejo na robovih, kot bi bili ožgani ali uveli. Razvije se tud medžilna kloroza (porumenelost med listnimi žilami). Zaradi pomanjkanja kalija lahko rastline tudi nenadoma propadejo. Preobilno gnojenje s kalijem privede do pomanjkanje magnezija in kalcija.
Pomanjkanje žvepla (S) opazimo komaj na mladih listih, saj postanejo svetlo rumeni, starejši pa ostanejo zelene barve.
Bor (B) povzroča slabo rast celotne rastline, tudi korenin. Končni (terminalni) brst se lahko posuši.
Pomanjkanje bakra (Cu) se kaže kot bledica listov, vršički listov pa se posušijo.
Pri pomanjkanju mangana (Mn) se rast upočasni, mladi listi postanejo bledo rumene barve, največkrat se razbarvanje začne med listnimi žilami. Na listih se lahko razvijejo tudi temne lise ali list celo odmre. Tako listi, poganjki in plodovi so manjši kot običajno.
Simptomi pomanjkanja molibdena (Mo) se kažejo kot rumeno obarvani starejši listi, mlajši listi pa so svetlo zelene barve in zrastejo nepravilnih oblik. Včasih ga zamenjamo s pomanjkanjem dušika. Do pomanjkanja tega elementa navadno pride le na kislih tleh.
Pomanjkanje cinka (Zn) prepoznamo po porumenelosti med listnimi žilami na mladih listih. Konice listov pa so lahko nepravilnih oblik. Sprejemanje tega elementa močno zavira višji pH.
Uravnoteženo gnojenje in s tem rast ter primeren pridelek bomo dosegli, če ne bomo enosmerno pretiravali. S tem mislim na uporabo enih in istih gnojil, npr. vso rastno sezono hočemo dognojevati z jajčnimi lupinami ali zalivamo z razredčeno gnojnico ali posipamo samo z lesnim pepelom (ki vsebuje veliko kalija). Omenjena sredstva so lahko odlična za dognojevanje, vendar le če jih uporabljamo vsake toliko in izmenično, saj vsako izmed njih vsebuje več enega elementa, nekaterih pa zelo malo ali pa sploh nič. Tudi presežek npr. dušika nam ne bo koristil. Enosmerno gnojenje z zeliščnimi prevrelkami prav tako ni dobro, npr. prevrelka iz kopriv je super gnojilo, če ga uporabljamo občasno in uporabljamo tudi druga gnojila ali prevrelke iz drugih rastlin. Torej primerno gnojenje je tisto, ki ni enosmerno, ampak vsebuje vsa hranila v primernih razmerjih.
Ko dognojujemo rastline, se držimo nekaj napotkov. Ne gnojimo v največji poletni vročini, da ne pride do ožigov rastline, temveč počakamo na pozne večerne ure ali zgodnje jutranje ure. Z gnojilom ne polivamo/trosimo po listih rastlin, da ne pride do ožigov, razen če uporabljamo posebna namenska foliarna gnojila, ki so namenjena posebej za škropljenje po listih. Priporočljivo je, da gnojimo pred dežjem ali da po gnojenju rastline zalijemo. Nekatera gnojila pa je priporočljivo plitvo zadelati v zemljo.
