Pegasti badelj zdravi bolezni jeter in razstruplja

Pegasti badelj (Silybum marianum) je najbolj obsežno preučeno in dokumentirano zelišče za zdravljenje bolezni jeter. Pegasti badelj (Silybum marianum) so v zdravilne namene uporabljali že v stari Grčiji in Rimu, in sicer pri zbadanju v rebrih, boleznih vranice, malariji, migreni, morski bolezni, krčnih žilah, prebavnih motnjah, žolčnih obolenjih, zlatenici, maščobni okvari jeter, toksičnih obolenjih jeter, kroničnih vnetjih in cirozi jeter, pa tudi kot protisredstvo pri zastrupitvi z mušnicami.

Kako deluje pegasti badelj?

Pegasti badelj deluje zoper težave z jetri ter drugimi deli prebavnega sistema. V semena pegastega badlja je narava skrila posebno snov, ki ščiti jetra pred strupi, jih obnavlja in spodbuja njihovo delovanje. S svojim vsestranskim delovanjem je ta največji osat edinstven pomočnik, ki se na različne načine uporablja že stoletja.

Pegasti badelj je rastlina z različnimi zdravilnimi lastnostmi in učinki:

• Podpira zdravje jeter
• Izboljša prebavo
• Pomaga pri razstrupljanju telesa

Pegasti badelj in silimarin – mnoge koristi za zdravje naših jeter

Raziskave so dokazale tudi, da lahko silimarin vpliva na hitrejšo regeneracijo celic, izoliranih iz tkiva ledvic, katerih poškodbe so posledica uživanja analgetikov, citostatikov ali drugih zdravil in toksičnih snovi. Pegasti badelj je torej ena najučinkovitejših zdravilnih rastlin, ki ščitijo naša jetra pred strupi, in sicer tudi pri zastrupitvah z gobami ali kemikalijami.

Pegasti badelj se uporablja za zdravljenje raka na jetrih in kot preventivno sredstvo pred to vrsto raka. Ker pomaga pri razstrupljanju, ga priporočajo tudi kot dopolnilo v borbi proti vsem vrstam raka. Pri rakavih bolnikih namreč to zelišče omejuje morebitno prizadetost jeter zaradi kemoterapije in pospešuje okrevanje, tako da krepi izločanje strupenih snovi, ki se naberejo v telesu.

Pegasti badelj pomaga tudi pri poškodbah jeter

Na podlagi narejenih raziskav oziroma na podlagi rezultatov številnih kliničnih študij strokovnjaki predvidevajo, da bi lahko s pomočjo prehranskih dopolnil pegastega badlja oziroma silimarina zdravili tudi poškodbe jeter, ki nastanejo kot posledica zdravljenja rakavih obolenj. V ta namen trenutno na Centru za rakava obolenja pod okriljem Nacionalnega inštituta za rakava obolenja v ZDA, poteka klinična raziskava pri bolnikih z akutno limfoblastno levkemijo, pri kateri strokovnjaki preučujejo učinek silimarina na posledice kemoterapije in z njo povezanih poškodb jetrnih celic.

Regeneracija jetrnih celic

Po raziskavah pegasti badelj pomaga pri obnovi poškodovanih jetrnih celic. To je zelo pomembno, saj lahko jetra zaradi različnih dejavnikov, kot so alkohol, zdravila in okužbe, utrpijo poškodbe.

Antioksidativno delovanje

Pegasti badelj vsebuje sestavino, imenovano silimarin, ki ima močno antioksidativno delovanje. Antioksidanti so ključni za boj proti prostim radikalom, ki lahko poškodujejo naše celice.

Pegasti badelj za boljšo prebavo

Pegasti badelj ne pomaga le jetrom, temveč tudi drugim delom prebavnega sistema.

Spodbuja proizvodnjo žolča

Pegasti badelj spodbuja proizvodnjo žolča, ki igra ključno vlogo pri prebavi maščob. To pomeni, da lahko pomaga pri izboljšanju prebave, zlasti po obrokih z veliko maščob.

Lajša prebavne težave

Poleg tega lahko pegasti badelj lajša različne prebavne težave, kot so napenjanje, krči in driska. Tako vam lahko olajša življenje, če trpite zaradi občasnih ali kroničnih prebavnih težav.

Zdravilna semena pegastega badlja

Pegasti badelj je rastlina, v kateri najdemo kar nekaj zdravilnih učinkovin. V zdravilne namene se uporabljajo sveži ali posušeni listi in semena pegastega badlja. Liste nabiramo konec poletja, jih posušimo, narežemo na majhne koščke ali zdrobimo v prah in uporabimo za čaje. Semena pa nabiramo jeseni, jih posušimo in uporabimo za prašek, suhe izvlečke in tinkture. Za zdravilno uporabo so najbolj primerni pripravki iz zrelih plodov in sicer predvsem visoko koncentrirani suhi izvlečki.

Semena pegastega badlja vsebujejo (v zrelih semenih okoli 4 do 6 %) silimarin, mešanico različnih spojin, ki varujejo jetra. Krepijo namreč celično steno in tako preprečujejo vstop strupov v celico, poleg tega pa spodbujajo obnavljanje jetrnih celic. Ker učinkovina silimarin ni topna v vodi, uživanje čaja pri obolenjih jeter ni učinkovito. V listih pegastega badlja pa so prisotni flavonoidi – antioksidanti, ki koristijo ožilju – in b-sitosterol, snov, ki emulgira maščobe in razgrajuje holesterolne odložke.

Več kot 300 strokovnih raziskav

Danes je za raziskovalci več kot tristo strokovnih raziskav, ki potrjujejo zdravilnost tega zelišča, še zlasti pri zdravljenju bolezni jeter. Pegasti badelj, ki raste na sušnih neobdelanih tleh ali prisojnih kamnitih mestih, je razširjen v mnogih predelih Evrope in Azije. Njegovi bleščeči nazobčani listi so obrobljeni z bodicami in imajo mlečno bele žile, ki naj bi po legendi nastale zaradi mleka, ki je kapljalo iz prsi svete Marije. Od tod tudi latinsko ime marianum. Na vrhu stebel rastline pa se poleti razcvetijo slezenasto škrlatni cvetovi, iz katerih se razvijejo čopasta semena.

Pegasti badelj ali Marijin osat

Ta čudoviti osat v sebi skriva še marsikaj, in sicer legenda govori, da je pomagal Mariji in Jezusu, ko je Marija iskala primeren prostor za dojenje. Osat je to opazil in ju je s svojimi listi zakril ter zaščitil. Ker je nekaj kapljic mleka padlo na zel, ima še danes bele lise in črte. In rečeno je, da čaj iz njegovih listov ter korenin spodbuja tvorbo mleka in je tako priporočljiv za vse doječe mamice.

Ta veliki osat pa je tudi zelo zaščitniški do svojih semen. Skrbno jih skriva med številnimi ostrimi trni in kdor jih želi dobiti, se tudi pri močnih rokavicah ne more izogniti krvavim prstom. Zato so semena domačih zeliščarjev običajno bistveno dražja od uvoženih. Ampak običajno tudi bistveno bolj kakovostna.

Uporaba pegastega badlja

Uporaba pegastega badlja je predsvsem pogosta pri različnih težavah, povezanih z jetri. Danes se uporaba pripravkov na osnovi pegastega badlja priporoča za zdravljenje toksičnih okvar jeter in kot dodatno sredstvo pri kroničnih vnetjih in cirozi jeter. Številne raziskave so potrdile, da ima silimarin v pegastem badlju antioksidacijske lastnosti, ki varujejo jetra in druge dele telesa pred škodljivimi prostimi radikali. Zato pegasti badelj priporočajo kot dopolnilno zeliščno zdravilo pri zdravljenju kroničnega hepatitisa in ciroze.

Obsežne raziskave potrjujejo učinkovistost silimarina

Strokovnjaki priporočajo silimarin kot pomembno prehransko dopolnilo pri zdravljenju hepatitisa. Silimarin ugodno vpliva na raven posameznih jetrnih encimov oziroma na samo metabolno aktivnost jeter. Spodbudno je tudi dejstvo, da praktično niso opazili nezaželenih stranskih učinkov in da je učinek opazen pri vseh treh vrstah virusa hepatitisa.

Vpliv silimarina na raven jetrnih encimov

Študije so pokazale, da lahko uživanje silimarina znatno vpliva na raven jetrnih encimov oziroma, da silimarin aktivira in ojača pridobivanje encimov, ki razkrajajo škodljive snovi. Silimarin lahko pospeši biosintezo nukleinskih kislin (RNK in DNK) ter proteinov, s tem pa pospeši tudi samo regeneracijo celic jetrnega tkiva, kar zelo pomaga pri poškodovanih jetrih.

Pri določanju mehanizmov delovanja na nivoju celice so namreč strokovnjaki uspeli dokazati, da silimarin vpliva predvsem na sintezo ribosomov, ribosomske RNK in na delovanje encima RNK polimeraze I, s čimer lahko pospeši samo biosintezo celične DNK ter neposredno vpliva tudi na sintezo proteinov. Uživanje silimarina torej stimulira jetrne celice in pripomore k uspešnejšemu zdravljenju jetrnih bolezni.

Tudi kot preventiva za nastanek žolčnih kamnov

Pegasti badelj pomaga pri zdravljenju in preprečevanju nastajanja žolčnih kamnov. Deluje tako, da izboljša pretok žolča, s holesterolom nasičenega prebavnega soka, ki potuje od jeter skozi žolčnik v črevo, kjer sodeluje pri prebavljanju maščob. Uživanje pegastega badlja niža holesterol v krvi, saj silimarin vpliva predvsem na povečanje koncentracije HDL holesterola v krvi, zmanjša pa nivo LDL in skupnega holesterola v krvi.

Učinkovito nad prebavne motnje

Pegasti badelj je uporaben tudi za lajšanje manjših prebavnih motenj in slovi kot učinkovito sredstvo za spodbujanje menstruacije. Pomaga tudi pri luskavici, saj zelišče omili vnetje in tako omeji bujno rast kožnih celic pri luskavici. Lajša tudi hemoroide ter lahko koristi pri endometriji, ki je najpogostejši vzrok za neplodnost žensk. Pomaga jetrom obdelati hormon estrogen, ki lahko v velikih koncentracijah poveča bolečine in druge bolezenske znake.

Kako jemati in uporabljati pegasti badelj?

Pegasti badelj je na tržišču na voljo v obliki kapsul, tablet in tinkture. Priporočeni odmerek pegastega badlja je do 200 mg standardiziranega izvlečka (ta vsebuje 70-80 % silimarina) trikrat dnevno. Tudi manjši odmerki so pogosto zelo učinkoviti. Izvleček iz pegastega badlja je najbolj učinkovit, če ga jemljemo med obroki. Če pa želimo jemati samo zelišče, lahko žlico zmletih semen potresemo po jutranjem obroku kosmičev. Učinki se lahko pokažejo po tednu ali dveh, čeprav je za kronično obolenje pogosto potrebno dolgotrajno zdravljenje.

Proti manjšim prebavnim motnjam in pri težavah z žolčem ga uživamo naslednje:

• 1 žličko listov stresemo v skodelico vrele vode. Namakamo 10 minut, nato precedimo. Popijemo 3 skodelice poparka na dan, pred jedjo.
• 30 kapljic tinkture nakapamo v kozarec vode. Pijemo trikrat na dan, pred jedjo.

Pri kroničnem hepatitisu in cirozi pa vzamemo 1-2 tableti (200 mg) na dan.

Kako ga pripravimo

Silimarin ni vodotopen, zato uživanje čaja pri obolenjih jeter ni učinkovito. Semena badlja zato uporabljamo tako, da 1 čajno žličko semen zdrobimo v možnarju in jih pojemo, in sicer tako, da jih dodamo hrani, npr. jogurtu, ne preveč vroči juhi, rižu ipd. Zdrobljena semena posujemo po že pripravljeni hrani in jih ne kuhamo. Na dan zaužijemo 3-krat po 1 čajno žličko zdrobljenih semen. Neprekinjeno jih jemljemo vsaj 3 tedne, ob hujših težavah lahko tudi do dva meseca. Potem pa terapijo za vsaj teden dni prekinemo in jo ponavljamo po potrebi.

Iz semen pegastega badlja lahko pripravimo tudi tinkturo, in sicer semena zdrobimo, jih damo v kozarec ter prelijemo v razmerju 3 (domače 45% žganje) : 1 (zdrobljena semena). Pripravek pustimo stati na temnem in toplem mestu vsaj 3 tedne, precedimo in uporabljamo ½–1 čajno žličko 3-krat dnevno, tj. prav tako dolgo, kot se jemljejo zdrobljena semena.

Ker alkohol škoduje jetrom, nekateri raje pripravijo olje iz zdrobljenih semen. Postopek je enak kot pri tinkturi, le da namesto domačega žganja uporabimo kakovostno (običajno je to oljčno) olje.

Iz listov in korenin pa se pripravlja običajen čaj kot poparek – torej suhe liste in/ali korenine prelijemo z vrelo vodo in pustimo stati 10 minut.

Kljub visoki koncentraciji zdravilnih učinkovin pegasti badelj nima nobenih nezaželenih stranskih učinkov in se priporoča tudi za daljše zdravljenje jetrnih obolenj. Kakšni so učinki na plod v času nosečnosti, še ni dovolj raziskano.

Stranski učinki pegastega badlja

Pegasti badelj lahko izzove alergičen odziv – če se pojavi reakcija, ga moramo prenehati jemati. Pripravkov na njegovi osnovi ne uporabljamo, če imamo težave, nastale zaradi zapore pretoka žolča, kot so žolčni kamni. Med nosečnostjo ali dojenjem jemanje pripravkov ni priporočljivo. Prevelik odmerek kateregakoli pripravka pegastega badlja lahko povzroči tudi bruhanje. Pri nekaterih ljudeh, ki pričnejo uživati pegasti badelj, pa lahko dan ali dva deluje rahlo odvajalno.

Kje ga lahko najdemo

Pegasti badelj se v Sloveniji samoniklo pojavlja dokaj redko in le na Primorskem. Rad ima sončne lege, raste tudi na revnih kamnitih tleh in ob poteh, če ima priložnost, pa se precej bolj razbohoti in razraste na obdelani zemlji, zraste pa lahko tudi več kot meter in pol. Za gojenje v vrtu je dokaj preprost in nezahteven. V zahvalo za vsak obisk pri njem pa vas bo prav močno zbodel, saj ima tako na listih kot ob cvetu polno močnih, tudi več centimetrov dolgih bodic. Zato vam predlagam, da ga v vrtu ”pospravite” na čim bolj odročno mesto.

Če želimo pridelati čim več semen, ga sejemo že leto prej avgusta ali septembra. Tako bo jeseni razvil le rozeto, naslednje leto pa se bo bogato razrastel. Precej manj (ampak vseeno nekaj) pridelka semen pa dobimo s spomladansko setvijo. Sejemo ga zgodaj, najkasneje aprila, lahko pa tudi že marca začnemo s pripravo sadik v lončkih.

Njegove liste nabiramo, dokler so mladi in lepo zeleni, cvetni koški pa so primerni za spravilo takrat, ko se barva cveta spremeni v bledo rjavo barvo. Te cvetne glavice nato posušimo in potem s pomočjo najdebelejših rokavic in npr. vilic izdolbemo te hvale vredna semena.

Cvetne glavice kot delikatesa, listi namesto špinače

Pegasti badelj lahko uporabimo tudi v kuhinji, in sicer lahko mlade cvetne glavice, ki so komaj začele cveteti, pripravimo podobno kot artičoke. Najprej jim odrežemo bodice na listih, jih operemo in damo v krop, ki smo mu dodali sol, malo jabolčnega kisa, nekaj zrn popra, olivno olje in rezine bio limone. Kuhamo 20 minut. V tem primeru pojemo tako cvetne glavice kot juho.

Lahko pa jih pripravimo tudi s prelivom, in sicer cvetnim glavicam prav tako odrežemo bodice in jih damo v krop, ki smo mu dodali le limonin sok. Kuhamo jih 20 minut. Preložimo jih na krožnik in jih prelijemo s prelivom, ki ga pripravimo tako, da na ogreto olivno olje dodamo 4 stroke strtega česna in 10 dag drobtin, premešamo, dodamo sok pol limone, 1/2 dl vina, lovor, poper in sol, 1 dl vode ter prevremo. Po vrhu lahko posujemo še z na drobno nasekljanim peteršiljem.

Tudi mladim listom najprej odstranimo male trne in jih nato blanširamo ter uporabljamo kot špinačo. Priznam, da jih še nisem preizkusila, ampak upam, da jih bom čim prej.

Pogosto zastavljena vprašanja o pegastem badlju