Jesenski gobarski vodnik

    Septembra jesen že neučakano trka na vrata. Po navadi jo opazimo skozi (vremenske) spremembe, z nošenjem nekoliko daljših oblačil, temperature so nekoliko nižje, njen prihod pa še kako dobro »začutijo« tudi gobarji. Gozdovi namreč kar naenkrat postanejo bogatejši za nekoliko več prebivalcev pa tudi obiskovalcev. O najbolj sezonsko opevani dejavnosti smo se pogovarjali z Bojanom Arzenškom, deteminator mentorjem MZS (in članom GD Kranj ter GD Gorje), ki že več kot 20 let uživa v naravi in raziskovanju ter občudovanju gobjega kraljestva.

    Gobe

    Kako bi opisali slovensko gobarsko kulturo?

    Slovenci se že dolgo ukvarjamo z »goboslovjem«. Tako smo prevzeli vedenjske navade zahodnih sosedov, pa tudi severnih. Zaradi ugodnejše zakonodaje in zgodovine pa je gobarjenje v Sloveniji bolj množično in bi po omenjeni množičnosti našel primerjavo le še s Češko, Slovaško in Poljsko. Zaradi drugačnega odnosa (in drugačne ureditve) se pač ne moremo primerjati s skandinavskimi državami ter Zahodno in Srednjo Evropo, kjer bolj strokovno proučujejo gobje bogastvo. Gobarjenje je bilo v bližnji preteklosti vir zaslužka za mnoge Slovence in tako sta se oblikovali skupina nabiralcev za denar in druga skupina, ki to počne za konjiček in zgolj za osebne potrebe. Prav velike razlike pa med skupinama v obnašanju v gozdu ni. Na obeh straneh se najdejo nabiralci, ki spoštujejo norme in ne uničujejo narave bolj, kot je to samoumevno. Le peščica pa še vedno ne dojame, da so tudi neužitne in strupene gobe pomemben okras gozda in jih žal uničujejo. Največji težavi v Sloveniji sta tako še vedno pobiranje premladih primerkov ter pobiranje »v nulo«.

    Katere lastnosti zaznamujejo dobrega gobarja?

    Kot vedno je najprej treba poskrbeti zase. Dober gobar mora oditi v gozd primerno obut in oblečen, prav tako pa mora imeti zračno košaro za pobrane primerke. Ne sme manjkati niti nož in po možnosti palica. Pri pobiranju gob pazi, da pobere primerke prave starosti in le tiste, ki jih zanesljivo prepozna v gozdu. Dober gobar tudi ve, da je goba plod organizma, ki mu rečemo gliva. To je splet micelijskih niti, ki so v vrhnjih plasteh zemlje, predvsem okoli koreninskega sistema dreves. Zato po svojih mestih hodi previdno ter potepta čim manjšo površino tal in zakrije micelij, ki se pokaže, ko gobo odtrgamo. Za dobrim gobarjem v gozdu ostane le malo sledi …

    PREBERITE TUDI:  Ingver vam pomaga pri hujšanju in izgubi maščobnih oblog okoli trebuha!

    Več o slovenskih gobah in nasvetih za gobarjenje si preberite v tiskani izdaji revije Bodi eko tukaj >>

    Povejte svoje mnenje - kometirajte