Zakaj ne morem shujšati okrog trebuha?

Nabiranje maščobe okrog trebuha je tesno povezano s stresnim hormonom kortizolom. Marsikdo se ne zaveda, da v trenutkih, ko je pod stresom, poje marsikaj, česar sicer ne bi. Kako zmanjšati raven kortizola, se izogniti prenajedanju in nadležnemu trebušnemu maščevju, ki kljub dietam kar noče izginiti?

O stresnih hormonih …

Za začetek spoznajmo najpomembnejše stresne hormone. Adrenalin je znan tudi kot hormon »boja ali bega«. Adrenalne žleze ga proizvedejo, ko jim možgani sporočijo, da je prišlo do stresne situacije: adrenalin poviša utrip srca in poveča dotok krvi v roke in noge, da lahko zbežimo. Norepinefrin izloča nadledvična žleza in je zelo podoben adrenalinu, saj poveča našo pozornost in osredotočenost. Korizol proizvajajo adrenalne žleze. Če živimo v nenehnem stresu, telo nenehno proizvaja veliko tega hormona. Kronično povečana raven kortizola lahko vodi v resne zdravstvene težave (tudi v debelost in povečan obseg trebuha).

Ko možgani zaznajo stres, sprožijo plaz hormonov, ki pripravijo telo na to, da se sooči z »grožnjo«. Adrenalin za kratek čas zmanjša lakoto, ko njegov učinek uplahne, pa se »oglasi« kortizol, ki telo opozori na to, da je treba ponovno obnoviti »dobavo« hrane.

Kortizol je lahko naš največji sovražnik

Ko se zbudimo, imamo v telesu visoko raven kortizola, ki nam da zagon za začetek dneva. Skozi dan nivo kortizola upada, da lahko zvečer zaspimo. Kroničen stres poviša raven kortizola in s tem poruši njegov naravni ritem. Posledice tega so:

• pospešeno shranjevanje maščobnih zalog,
• povečan obseg trebušne maščobe,
• večja lakota in želja po sladkem (t. i. »čustveno prenajedanje),
• oteženo prehajanje glukoze v celice,
• zmanjšana sposobnost »kurjenja« maščob,
• zmanjšano nastajanje hormonov, ki so pomembni za hujšanje (DHEA, testosteron, rastni hormon, nekateri ščitnični hormoni),
• povišan krvni sladkor,
• povišan nivo maščobnih kislin in trigliceridov v krvi,
• motnje spanja.

Čustveno prenajedanje zaradi stresa

Kroničen stres nas sili k iskanju utehe v hrani, predvsem taki, ki ima veliko maščob, sladkorjev ali soli. Škrobnata in sladka hrana namreč povišata nivo serotonina v možganih, ki nas pomirja. Vonj določene hrane (npr. sveže pečene pite) pa vzbudi spomine na otroštvo in nas asociira na udobje, h kateremu se zatečemo v stresnih situacijah.

Trebušna maščoba in stres

Telesa naših prednikov so se prilagodila tako, da so v obdobjih epidemij kužnih bolezni ali lakote začela shranjevati maščobo globoko v trebušni votlini. Ko smo pod stresom, se zato maščoba najraje nabere prav okoli trebuha. Ta maščoba sproži nastanek vnetja, ki poveča tveganje za diabetes in srčno-žilne bolezni. Višek kortizola pa upočasni metabolizem – zato, da bo imelo telo na razpolago dovolj glukoze za boj proti »grožnji«.

Izguba trebušne maščobe je še posebej otežena v času pred in po menopavzi. Z menopavzo upade nivo estrogena in se poveča želja po hrani. V 30. letih življenja začne upadati nivo progesterona, kar prav tako vpliva na povečan obseg trebuha. Stres pa se še poveča v času, ko skrbimo za otroke, družino, starajoče se starše, svoje službe ipd. Vse to prispeva k nalaganju maščobe okrog trebuha.

Na debelost vpliva tudi …

Vnetje v telesu je v večini primerov odgovor na infekcijo, a se kljub temu veliko ljudi ne zaveda, da jih pesti kronično vnetje. Prisotno je pri ljudeh, ki imajo previsoko telesno težo ali uživajo predelano in sladkano hrano. Proti vnetju v telesu, ki povzroča debelost in druge zdravstvene težave, se lahko borite z uživanjem hranil, ki delujejo protivnetno (npr. kurkumin v kurkumi).

Kaj storiti?

Zdaj, ko razumete, zakaj se vam nabirajo kilogrami okoli trebuha, verjetno veste, kje v življenju je treba narediti spremembo. Pomembno je, da uživate hrano, ki deluje protivnetno in opustite predelano hrano in sladkorje. Priporočljivo je uživanje zdravih maščob. Seveda z ničemer ne gre pretiravati – jedilnik mora biti uravnotežen. Ne pozabite na pitje zadostnih količin vode, hrano dobro prežvečite in se med jedjo osredotočite samo na to, kar jeste. Izjemno zdravilo proti stresu je gibanje, manj stresa pa pomeni boljši spanec, manj vnetja in hormonsko ravnovesje. Težave se lotite celostno – in uspelo vam bo.

Stres vpliva tudi na …

Stres izzove tudi oksidacijski stres. Povzročajo ga še: prosti radikali v industrijsko predelani hrani, sladkorju, cigaretah, alkoholu, onesnaževalih itd. Oksidacijski stres povzroči poškodbe DNK in notranjih organov in pospešeno staranje telesa. Proti njemu se lahko borimo z zadostno količino antioksidantov.