Najveฤkrat vrt ni samo sklop zelenjavnih gredic, ampak tudi prostor za nekaj sadnih rastlin. Jeseni, ko je manj dela na zelenjavnih gredicah, lahko posadimo kakลกno novo sadiko sadnega drevja. Da bi sadika zrasla in lepo rodila, sta prva pogoja ลพe pravilno sajenje in zaลกฤita sadik ob sajenju.
Mesto sajenja
Preden zaฤnemo s sajenjem, je treba izbrati primerno mesto za sajenje, predvsem primerno sadilno razdaljo. Upoลกtevajmo, da bo sadika z leti vedno veฤja, z vedno veฤjo kroลกnjo. Sadilna razdalja je razdalja med posameznimi drevesi ali sadikami, odvisna pa je od vrste sadnih rastlin, ki jih imamo na parceli ali vrtu. Sadiko sadimo vsaj 1,5โ2 metra proฤ od roba zelenjavne gredice. Ko bo iz sadike zraslo odraslo drevo, bo sicer kroลกnja preveฤ senฤila zelenjavne gredice in tako nam zelenjava ne bo veฤ lepo uspevala. Lahko je ta razdalja tudi precej veฤja, ฤe se odloฤimo in sadimo sejance, ne pa cepljenih sadik, te sadike zrastejo v ลกe veฤje drevo kot tiste, ki so cepljene na podlago.
Potreben material za sajenje
Ko odmerimo sadilno razdaljo in s tem doloฤimo mesto sadike, ki jo bomo posadili, si moramo priskrbeti tudi nekaj materiala, ki ga bomo potrebovali pri sajenju. Za posaditev ene sadike potrebujemo nekaj ย hlevskega gnoja oziroma ustrezno koliฤino kakลกnega drugega organskega gnojila in nekaj zrelega komposta. Sicer pa koliฤine gnojil prilagajamo glede na starost oziroma velikost sadike.ย Sadike je priporoฤljivo tudi zaลกฤititi pred voluharjem, poljskimi zajci in srnjadjo. Za zaลกฤito sadike tako potrebujemo nekaj pocinkane ลพiฤne mreลพe, koruznice, slame ali ฤasopisnega papirja. Koliko je bomo potrebovali, je odvisno od starosti oziroma velikosti sadike. Veฤini sadik je ob sajenju treba dodati tudi oporo, za kar si vnaprej pripravimo primeren kol. Seveda potrebujemo tudi primerno lopato, s katero bomo skopali sadilno jamo.
Postopek sajenja
Z lopato izkopljemo sadilno jamo. Sadilna jama naj bo ลกiroka med 0,6 metra in 1 meter, globoka pa okrog pol metra. ฤe jamo izkopljemo na travnati povrลกini, damo na dno jame obrnjeno travno ruลกo. Na vrh poloลพimo mreลพo proti voluharju, mreลพo postavimo tako, da bo po saditvi iz zemlje ลกtrlelo ลกe 10 cm mreลพe. Iz mreลพe naredimo obliko ยปloncaยซ, v katerem bo sadika s koreninami.
Kol za oporo zabijemo na sredino jame, vendar pri tem pazimo, da bo kol na juลพni strani sadike. Med sadiko in kolom naj bo 10 cm razmika.
Preden sadiko posadimo, ji odreลพemo poลกkodovane dele korenin, moฤnejลกe korenine pa nekoliko prikrajลกamo. Sadiko damo v sadilno jamo in korenine lepo razporedimo po dnu jame. Korenine prekrijemo z zemljo, ki smo ji dodali zrel kompost. Med prekrivanjem korenin sadiko rahlo tresemo, da se zemlja razporedi tudi med koreninami. Nato zemljo rahlo potlaฤimo.
Zdaj dodamo hlevski gnoj, ki ga tudi prekrijemo z zemljo, nato ลกe enkrat potlaฤimo. Korenine ne smejo priti v neposredni stik s hlevskim gnojem, saj lahko sadika propade. Sadiko posadimo tako globoko, kot je rasla v drevesnici, oziroma mora biti cepljeno mesto na sadiki vsaj 10 cm nad zemljo. Sadiko ฤvrsto, vendar ne pretesno, priveลพemo h kolu in jo zalijemo. ฤe je sadilna jama zelo suha, jo zalijemo, ลกe preden damo sadiko vanjo. Upoลกtevamo, da se tla po sajenju ลกe nekoliko posedejo, zato se lahko kaj hitro zgodi, da se cepilno mesto znajde pod zemljo. ฤe se to zgodi, poลพenejo iz ลพlahtnega dela korenine in se drevo osamosvoji, s tem ne pride veฤ do priฤakovanega uฤinka podlage, drevo raste bujno in ne rodi.
Zaลกฤita sadik pred voluharjem, zajci in srnjadjo
Voluhar lahko naredi veliko ลกkode, saj pozimi iลกฤe hrano veฤinoma pod zemljo. Torej najveฤ ลกkode naredi na podzemnih rastlinskih organih. V tleh izkoplje cel splet rovov. Najraje se loti sadik jablane in hruลกke, ฤe pa teh ni, pa uniฤi lahko prav vse, na kar naleti. Rad se zadrลพuje v teลพjih tleh, saj so tu rovi trajnejลกi, in v nasadih, kjer ne obdelujemo tal, ampak samo kosimo travo ter tla zastiramo. Voluhar gloda korenine zato, da si brusi sprednje zobe, glodaฤe. Najbolj ogroลพene so mlade sadike in mlada drevesa.
Sadiko pa poleg voluharja ogroลพajo tudi zajci in srnjad, za zaลกฤito pred njimi je treba sadiko ลกe dodatno zaลกฤititi. Moฤno oglodana drevesa ali sadike lahko propadejo ลพe do pomladi. Sadike z manjลกimi ranami hirajo, skozi rane pa lahko prodirajo glive, ki povzroฤajo raka ali lesno trohnobo. Z uniฤevanjem brstov pa seveda uniฤita prirast in pridelek. Zaradi sline, ki jo ob objedanju izloฤa srnjad, se pri mladih sadikah lahko povsem zaustavi rast enoletnih poganjkov. Sadike zato zaลกฤitimo pred objedanjem in drugimi poลกkodbami s pocinkano ลพiฤno mreลพo ali jih ovijemo s koruznico, slamo ali ฤasopisnim papirjem.