Največkrat vrt ni samo sklop zelenjavnih gredic, ampak tudi prostor za nekaj sadnih rastlin. Jeseni, ko je manj dela na zelenjavnih gredicah, lahko posadimo kakšno novo sadiko sadnega drevja. Da bi sadika zrasla in lepo rodila, sta prva pogoja že pravilno sajenje in zaščita sadik ob sajenju.
Mesto sajenja
Preden začnemo s sajenjem, je treba izbrati primerno mesto za sajenje, predvsem primerno sadilno razdaljo. Upoštevajmo, da bo sadika z leti vedno večja, z vedno večjo krošnjo. Sadilna razdalja je razdalja med posameznimi drevesi ali sadikami, odvisna pa je od vrste sadnih rastlin, ki jih imamo na parceli ali vrtu. Sadiko sadimo vsaj 1,5–2 metra proč od roba zelenjavne gredice. Ko bo iz sadike zraslo odraslo drevo, bo sicer krošnja preveč senčila zelenjavne gredice in tako nam zelenjava ne bo več lepo uspevala. Lahko je ta razdalja tudi precej večja, če se odločimo in sadimo sejance, ne pa cepljenih sadik, te sadike zrastejo v še večje drevo kot tiste, ki so cepljene na podlago.
Potreben material za sajenje
Ko odmerimo sadilno razdaljo in s tem določimo mesto sadike, ki jo bomo posadili, si moramo priskrbeti tudi nekaj materiala, ki ga bomo potrebovali pri sajenju. Za posaditev ene sadike potrebujemo nekaj hlevskega gnoja oziroma ustrezno količino kakšnega drugega organskega gnojila in nekaj zrelega komposta. Sicer pa količine gnojil prilagajamo glede na starost oziroma velikost sadike. Sadike je priporočljivo tudi zaščititi pred voluharjem, poljskimi zajci in srnjadjo. Za zaščito sadike tako potrebujemo nekaj pocinkane žične mreže, koruznice, slame ali časopisnega papirja. Koliko je bomo potrebovali, je odvisno od starosti oziroma velikosti sadike. Večini sadik je ob sajenju treba dodati tudi oporo, za kar si vnaprej pripravimo primeren kol. Seveda potrebujemo tudi primerno lopato, s katero bomo skopali sadilno jamo.
Postopek sajenja
Z lopato izkopljemo sadilno jamo. Sadilna jama naj bo široka med 0,6 metra in 1 meter, globoka pa okrog pol metra. Če jamo izkopljemo na travnati površini, damo na dno jame obrnjeno travno rušo. Na vrh položimo mrežo proti voluharju, mrežo postavimo tako, da bo po saditvi iz zemlje štrlelo še 10 cm mreže. Iz mreže naredimo obliko »lonca«, v katerem bo sadika s koreninami.
Kol za oporo zabijemo na sredino jame, vendar pri tem pazimo, da bo kol na južni strani sadike. Med sadiko in kolom naj bo 10 cm razmika.
Preden sadiko posadimo, ji odrežemo poškodovane dele korenin, močnejše korenine pa nekoliko prikrajšamo. Sadiko damo v sadilno jamo in korenine lepo razporedimo po dnu jame. Korenine prekrijemo z zemljo, ki smo ji dodali zrel kompost. Med prekrivanjem korenin sadiko rahlo tresemo, da se zemlja razporedi tudi med koreninami. Nato zemljo rahlo potlačimo.
Zdaj dodamo hlevski gnoj, ki ga tudi prekrijemo z zemljo, nato še enkrat potlačimo. Korenine ne smejo priti v neposredni stik s hlevskim gnojem, saj lahko sadika propade. Sadiko posadimo tako globoko, kot je rasla v drevesnici, oziroma mora biti cepljeno mesto na sadiki vsaj 10 cm nad zemljo. Sadiko čvrsto, vendar ne pretesno, privežemo h kolu in jo zalijemo. Če je sadilna jama zelo suha, jo zalijemo, še preden damo sadiko vanjo. Upoštevamo, da se tla po sajenju še nekoliko posedejo, zato se lahko kaj hitro zgodi, da se cepilno mesto znajde pod zemljo. Če se to zgodi, poženejo iz žlahtnega dela korenine in se drevo osamosvoji, s tem ne pride več do pričakovanega učinka podlage, drevo raste bujno in ne rodi.
Zaščita sadik pred voluharjem, zajci in srnjadjo
Voluhar lahko naredi veliko škode, saj pozimi išče hrano večinoma pod zemljo. Torej največ škode naredi na podzemnih rastlinskih organih. V tleh izkoplje cel splet rovov. Najraje se loti sadik jablane in hruške, če pa teh ni, pa uniči lahko prav vse, na kar naleti. Rad se zadržuje v težjih tleh, saj so tu rovi trajnejši, in v nasadih, kjer ne obdelujemo tal, ampak samo kosimo travo ter tla zastiramo. Voluhar gloda korenine zato, da si brusi sprednje zobe, glodače. Najbolj ogrožene so mlade sadike in mlada drevesa.
Sadiko pa poleg voluharja ogrožajo tudi zajci in srnjad, za zaščito pred njimi je treba sadiko še dodatno zaščititi. Močno oglodana drevesa ali sadike lahko propadejo že do pomladi. Sadike z manjšimi ranami hirajo, skozi rane pa lahko prodirajo glive, ki povzročajo raka ali lesno trohnobo. Z uničevanjem brstov pa seveda uničita prirast in pridelek. Zaradi sline, ki jo ob objedanju izloča srnjad, se pri mladih sadikah lahko povsem zaustavi rast enoletnih poganjkov. Sadike zato zaščitimo pred objedanjem in drugimi poškodbami s pocinkano žično mrežo ali jih ovijemo s koruznico, slamo ali časopisnim papirjem.
