DomovVrt & VrtnarjenjeSajenje sadik sadnega drevja

Sajenje sadik sadnega drevja

Najveฤkrat vrt ni samo sklop zelenjavnih gredic, ampak tudi prostor za nekaj sadnih rastlin. Jeseni, ko je manj dela na zelenjavnih gredicah, lahko posadimo kakลกno novo sadiko sadnega drevja. Da bi sadika zrasla in lepo rodila, sta prva pogoja ลพe pravilno sajenje in zaลกฤita sadik ob sajenju.

Mesto sajenja

Preden zaฤnemo s sajenjem, je treba izbrati primerno mesto za sajenje, predvsem primerno sadilno razdaljo. Upoลกtevajmo, da bo sadika z leti vedno veฤja, z vedno veฤjo kroลกnjo. Sadilna razdalja je razdalja med posameznimi drevesi ali sadikami, odvisna pa je od vrste sadnih rastlin, ki jih imamo na parceli ali vrtu. Sadiko sadimo vsaj 1,5โ€“2 metra proฤ od roba zelenjavne gredice. Ko bo iz sadike zraslo odraslo drevo, bo sicer kroลกnja preveฤ senฤila zelenjavne gredice in tako nam zelenjava ne bo veฤ lepo uspevala. Lahko je ta razdalja tudi precej veฤja, ฤe se odloฤimo in sadimo sejance, ne pa cepljenih sadik, te sadike zrastejo v ลกe veฤje drevo kot tiste, ki so cepljene na podlago.

sajenje sadnega drevja

Potreben material za sajenje

Ko odmerimo sadilno razdaljo in s tem doloฤimo mesto sadike, ki jo bomo posadili, si moramo priskrbeti tudi nekaj materiala, ki ga bomo potrebovali pri sajenju. Za posaditev ene sadike potrebujemo nekaj ย hlevskega gnoja oziroma ustrezno koliฤino kakลกnega drugega organskega gnojila in nekaj zrelega komposta. Sicer pa koliฤine gnojil prilagajamo glede na starost oziroma velikost sadike.ย  Sadike je priporoฤljivo tudi zaลกฤititi pred voluharjem, poljskimi zajci in srnjadjo. Za zaลกฤito sadike tako potrebujemo nekaj pocinkane ลพiฤne mreลพe, koruznice, slame ali ฤasopisnega papirja. Koliko je bomo potrebovali, je odvisno od starosti oziroma velikosti sadike. Veฤini sadik je ob sajenju treba dodati tudi oporo, za kar si vnaprej pripravimo primeren kol. Seveda potrebujemo tudi primerno lopato, s katero bomo skopali sadilno jamo.

Postopek sajenja

Z lopato izkopljemo sadilno jamo. Sadilna jama naj bo ลกiroka med 0,6 metra in 1 meter, globoka pa okrog pol metra. ฤŒe jamo izkopljemo na travnati povrลกini, damo na dno jame obrnjeno travno ruลกo. Na vrh poloลพimo mreลพo proti voluharju, mreลพo postavimo tako, da bo po saditvi iz zemlje ลกtrlelo ลกe 10 cm mreลพe. Iz mreลพe naredimo obliko ยปloncaยซ, v katerem bo sadika s koreninami.

Kol za oporo zabijemo na sredino jame, vendar pri tem pazimo, da bo kol na juลพni strani sadike. Med sadiko in kolom naj bo 10 cm razmika.

Preden sadiko posadimo, ji odreลพemo poลกkodovane dele korenin, moฤnejลกe korenine pa nekoliko prikrajลกamo. Sadiko damo v sadilno jamo in korenine lepo razporedimo po dnu jame. Korenine prekrijemo z zemljo, ki smo ji dodali zrel kompost. Med prekrivanjem korenin sadiko rahlo tresemo, da se zemlja razporedi tudi med koreninami. Nato zemljo rahlo potlaฤimo.

Zdaj dodamo hlevski gnoj, ki ga tudi prekrijemo z zemljo, nato ลกe enkrat potlaฤimo. Korenine ne smejo priti v neposredni stik s hlevskim gnojem, saj lahko sadika propade. Sadiko posadimo tako globoko, kot je rasla v drevesnici, oziroma mora biti cepljeno mesto na sadiki vsaj 10 cm nad zemljo. Sadiko ฤvrsto, vendar ne pretesno, priveลพemo h kolu in jo zalijemo. ฤŒe je sadilna jama zelo suha, jo zalijemo, ลกe preden damo sadiko vanjo. Upoลกtevamo, da se tla po sajenju ลกe nekoliko posedejo, zato se lahko kaj hitro zgodi, da se cepilno mesto znajde pod zemljo. ฤŒe se to zgodi, poลพenejo iz ลพlahtnega dela korenine in se drevo osamosvoji, s tem ne pride veฤ do priฤakovanega uฤinka podlage, drevo raste bujno in ne rodi.

Zaลกฤita sadik pred voluharjem, zajci in srnjadjo

Voluhar lahko naredi veliko ลกkode, saj pozimi iลกฤe hrano veฤinoma pod zemljo. Torej najveฤ ลกkode naredi na podzemnih rastlinskih organih. V tleh izkoplje cel splet rovov. Najraje se loti sadik jablane in hruลกke, ฤe pa teh ni, pa uniฤi lahko prav vse, na kar naleti. Rad se zadrลพuje v teลพjih tleh, saj so tu rovi trajnejลกi, in v nasadih, kjer ne obdelujemo tal, ampak samo kosimo travo ter tla zastiramo. Voluhar gloda korenine zato, da si brusi sprednje zobe, glodaฤe. Najbolj ogroลพene so mlade sadike in mlada drevesa.

Sadiko pa poleg voluharja ogroลพajo tudi zajci in srnjad, za zaลกฤito pred njimi je treba sadiko ลกe dodatno zaลกฤititi. Moฤno oglodana drevesa ali sadike lahko propadejo ลพe do pomladi. Sadike z manjลกimi ranami hirajo, skozi rane pa lahko prodirajo glive, ki povzroฤajo raka ali lesno trohnobo. Z uniฤevanjem brstov pa seveda uniฤita prirast in pridelek. Zaradi sline, ki jo ob objedanju izloฤa srnjad, se pri mladih sadikah lahko povsem zaustavi rast enoletnih poganjkov. Sadike zato zaลกฤitimo pred objedanjem in drugimi poลกkodbami s pocinkano ลพiฤno mreลพo ali jih ovijemo s koruznico, slamo ali ฤasopisnim papirjem.

Damjana Benec, univ. dipl. inลพ. agr.
Damjana Benec, univ. dipl. inลพ. agr.
Damjana Benec, univ. dipl. inลพ. agronomije, pozna odgovore na vsa vaลกa vpraลกanja, iz vrtnarjenja, kmetovanja, sadjarstva ali gozdarstva.

NAJNOVEJล E