Prijava
Yacon (Smallanthus sonchifolius) je daljni sorodnik sončnice enako kot topinambur. Užitni so njegovi gomolji in listi. V Andih, od koder izvira, raste na nadmorski višini okoli 3000 metrov in ga uvrščamo med pozabljene poljščine Inkov. Ostanke gomoljev naj bi odkrili celo v predinkovskih grobnicah, zato lahko rečemo, da je zelo stara kulturna rastlina.
Kadar se želite posladkati in se hkrati izogniti negativnim posledicam uživanja sladkorja, je Yacon oziroma sladilo iz yacona odlična izbira. Potešilo bo vašo željo po sladkem brez kopičenja odvečnih kalorij, hkrati pa bo ugodno vplivalo na prebavo in opravilo s škodljivimi prostimi radikali v telesu.
Yacon, zdrav in koristen gomolj iz Andov
Yacon zraste do dva metra visoko in ima lepe večje liste. Pri nas cveti le ob dolgem poletju, z drobnimi rumenimi ali belimi cvetovi. Ima dve vrsti gomoljev. Prvi so veliki, debeli, mesnati in sočni ter rastejo stran od stebla – ti so primerni za prehrano. Drugi, manjši gomolji (8‒10 gomoljčkov), ki se močno držijo stebla, pa služijo razmnoževanju rastline. Posamezni večji gomolji za prehrano so težki od pol do dva kilograma. Izkopani gomolji ene rastline imajo lahko ob ugodnem poletju tudi do dvajset kilogramov.
Gomolj ima okus po sveže odtrganem jabolku brez kisline, z milo aromo po lubenici in je zelo osvežujoč. S skladiščenjem se okus izboljšuje, saj postaja slajši. V Peruju mu zato pravijo tudi zemeljsko jabolko.
Danes yacon gojijo in uživajo predvsem na območju od Kolumbije do severozahodne Argentine. Vsebuje malo kalorij ter mono- in disaharidov, se pravi sladkorjev, ki dvigujejo raven krvnega sladkorja. Za osebe, ki imajo težave s krvnim sladkorjem, so primerni vsi deli rastline.
Yaconov sirup je stisnjen iz gomolja, v Peruju pa ga kot zdravo, naravno sladilo z nizkim glikemičnim indeksom uporabljajo že stoletja. Yaconov gomolj lahko najdemo tudi v sušenih različicah, kot na primer v rezinah ali v prahu.
Kot prebiotik je yacon koristen za prebavo, vpliva na zdravje debelega črevesa in pomaga pri absorpciji kalcija, magnezija in vitaminov skupine B. Sodeluje pri uravnavanju koristne črevesne flore, predvsem pa pozitivno vpliva na rast nekaterih probiotikov (bifidobacterium in lactobacillus) in tako preprečuje zaprtje. Gomolji vsebujejo precej velike količine kalija in antioksidantov. Zaradi vsebnosti antioksidantov je učinkovit pri preprečevanju poškodb prostih radikalov v telesu, in sicer predvsem na debelem črevesu.
Uživanje yacona
Gomolji imajo rumeno, oranžno, rdeče ali rožnato meso sladkega okusa, ki nekoliko spominja na kombinacijo jabolka in zelene. Izjemne hranilne lastnosti Yacona v Južni Ameriki, od koder prihaja, poznajo že tisočletja. Ima malo kalorij in veliko vlaknin. Vsebuje veliko inulina, sladkorja, ki ga človeško telo razgraja zelo počasi. Zaradi tega je odličen v prehrani vseh, ki pazijo na težo. Inulin pospešuje prebavo in pospešuje rast za prebavo pomembnih bakterij v telesu. Istočasno pomaga uničevati telesu škodljive bakterije. Nedavne raziskave so potrdile, da yacon vsebuje tudi veliko število antioksidantov. Listi vsebujejo koristne kisline, po zaslugi katerih imajo tako kot korenina probiotične in antioksidantne lastnosti. Je odličen, če ga uživamo svežega, poškropljenega z nekaj kapljicami limoninega soka. V trgovinah se dobi čaj iz yaconovih listov, ki je zelo primeren za sladkorne bolnike, saj znižuje raven sladkorja v krvi in v obliki sirupov in praškov, ki so izvrstno nadomestilo za sladkor. Yaconov čips, ki se dobi v nekaterih trgovinah z zdravo prehrano, je zdrav, okusen nizkokalorični prigrizek.
Yacon – zdravo naravno sladilo
Naravno sladilo iz yacona je izjemno zdrav nadomestek običajnega sladkorja. Z uporabo se ne le izognemo škodljivemu delovanju navadnega sladkorja, ampak tudi pripomoremo k boljšemu zdravju in počutju. V trgovinah je sladilo na voljo v obliki prahu in sirupa. Uživanje sladila iz yacona je priporočljivo pri dietah za sladkorne bolnike in v prehrani ljudi, ki imajo težave s previsoko telesno težo. Fruktololigosahadiri, ki jih vsebuje, takoj po zaužitju znatno znižajo raven sladkorja v krvi. Yacon je zelo hranljiv in je v prehrani lahko zdrav nadomestek krompirja. V telesu kopiči mikroelemente, kot je selen, ki ga včasih – po zaslugi njegovega antioksidantnega učinkovanja – imenujejo tudi eliksir mladosti. Selen med drugim preprečuje srčni infarkt, blagodejno deluje na živčni sistem in pomaga ohranjati jasnost uma v starosti. Yacon vsebuje tudi železo, kalcij, natrij, kalij, karoten in magnezij, ter vitamine A, B1, B2 in C. Uživanje sladila iz yacona je priporočljivo ne le pri debelosti in zaprtju, ampak tudi če vas mučijo nespečnost, artritis, visok krvni pritisk ali bolezni ledvic.
Krvni sladkor in razstrupljanje
V okviru raziskav na univerzi Universidad Nacional Mayor de San Marcos v Peruju so leta 2004 preučevali učinek yacona na raven glukoze v krvi. Udeleženci (60 nediabetikov, tako moških in žensk, starih od 20 do 60 let) so se najprej osem ur postili, nato pa zaužili yacon in druga sladila. Razdelili so jih v šest skupin in jim dodelili različna sladila. Trem skupinam so dali sirup iz yaconovega gomolja, eni skupini med, drugi javorjev sirup in zadnji anhidrid glukoze. Razmerje med izmerjenimi vrednostmi krvnega sladkorja pred in po zaužitju je bilo najboljše pri udeležencih iz skupin, ki so dobile yaconov sirup. Rezultati so pokazali, da yacon ne vpliva občutno na raven glukoze, medtem ko so druga sladila povzročila takojšen in znaten porast in nato počasen upad.
Yacon prav tako pomaga pri uravnavanju ravni holesterola in trigliceridov v telesu ter pri uravnavanju presnovnih procesov. Vsebuje tudi glikonutriente (polisaharide) in na podoben način kot aloe vera pomaga krepiti odpornost.
Vsebuje malo kalorij in sladkorja, poleg tega pa je idealen za razstrupljanje telesa. Skoraj vsak posameznik, ki je odraščal ob sodobni ameriški ali evropski prehrani, je dolga leta užival hrano z malo minerali, s pesticidi škropljeno zelenjavo, antibiotikov polno meso, hormonsko spremenjene mlečne izdelke, predelane sladkorje, žita in sol. V nekaterih primerih lahko prekomerno kopičenje strupenih snovi preobremeni telo in povzroči presnovni sindrom, imenovan tudi sindrom X. Gre za sindrom, ki povzroči nezmožnost izgube telesne teže, spremljata pa ga oslabljeno delovanje imunskega sistema in pomanjkanje energije. Presna ekološka hrana, superhrana in superzelišča lahko zaustavijo napredek sindroma X, bolniku omogočijo izgubo telesne teže in prispevajo pomemben delež k vzpostavitvi idealnega zdravstvenega stanja.
Eno izmed teh superživil je torej tudi yacon. Koncept samozdravljenja v vseh pogledih temelji na odstranjevanju nakopičene maščobe, kar posledično spodbuja izločanje strupenih snovi, kemikalij in pesticidov iz telesa. Superživila, kot je yacon, vsebujejo občutno več hranilnih snovi (mineralov, encimov, polisaharidov, beljakovin in zdravih maščob) kot kuhana in obdelana zelenjava, vzgojena z dodajanjem kemikalij. Strupi se v telesu zadržujejo, ker celicam primanjkuje energije za njihovo izločanje, zato je superhrana s svojo visoko energijsko vrednostjo pravo sredstvo za razstrupljanje telesa. Vedeti pa je potrebno, da moramo paziti, ko uvajamo superživila v svojo prehrano, da uvajanje poteka dovolj počasi, da se telo privadi na spremembe. Hitrost, ki ustreza sposobnosti telesa za prilagajanje presnovnim spremembam pri notranjem čiščenju, je odvisna od vsakega posameznika in njegovega trenutnega stanja, nato se postopoma povečuje, kadar je to mogoče.
Yacon je odličen za diabetike
Yaconov gomolj velja za najbogatejši naravni vir fruktooligosaharidov (FOS) na svetu in ga zato tudi uvrščamo med superživila. Večina drugih korenin in gomoljev namreč ogljikove hidrate shranjuje kot škrob, se pravi kot polimerne verige sladkorjev. Yacon pa ogljikove hidrate v gomolju shranjuje kot FOS, se pravi kot polimerne verige, ki so zgrajene večinoma iz fruktoze. Sladkorje FOS lahko opredelimo kot podskupino inzulina, saj imajo podobno molekularno zgradbo, le da so verige fruktoze v inzulinu krajše.
Yacon, podobno kot topinambur, vsebuje inulin (razlika med inulinom in FOS je v dolžini sladkornih verig, kemijska sestava pa je praktično enaka), le da ga je tu še več in v bolj čisti obliki. Zato je zelo primeren za diabetike. Najboljši je surov, lahko pa je tudi dušen, kuhan ali sušen. Iz njega izdelujejo tudi sirup, ki zelo ustreza diabetikom.
Sveži gomolji yacona namreč vsebujejo 69‒83 odstotkov vode, od 0,4 do 2,2 odstotka proteinovin do 20 odstotkov sladkorjev, predvsem v obliki inzulina.
Tudi zeleni del rastline je primeren za prehrano in je zelo hranljiv. Posušen zeleni del namreč vsebuje 11‒19 odstotkov proteinov in 2–7 odstotkov maščob.
Standardiziran yaconov sirup vsebuje približno 30 odstotkov FOS in zelo malo enostavnih sladkorjev (npr. glukoze, fruktoze in sukroze). Človeško telo nima encima za hidrolizo FOS, zato ti sladkorji sicer imajo sladek okus, vendar se zelo slabo presnavljajo, kar pomeni, da je vnos kalorij zelo nizek.
Japonski znanstveniki so okrog leta 1980 odkrili, da gomolji yacona stimulirajo rast koristnih mikroorganizmov, predvsem probiotikov, in da zavirajo rast slabih bakterij v našem debelem črevesju. Odkrili so tudi, da listi in gomolji vsebujejo kar 6 vrst antioksidantov. Vodni ekstrakt iz listov yacona znižuje raven sladkorja v krvi, pri dieti pri kronični aterosklerozi pa priporočajo čaj iz listov. V listih je tudi 6 protimikrobnih sestavin in ena od njih je fluxtuanin, ki je zelo dejaven proti grampozitivnim bakterijam. Yacon namreč, kot že omenjeno, deluje tudi kot prebiotik. Neprebavljen delež yacona predstavlja »hrano« koristnim bakterijam v tankem in debelem črevesu. Klinične raziskave so pokazale, da vnos FOS v telo lahko vpliva na povečanje števila omenjenih koristnih bakterij in hkrati številčno skrči populacijo škodljivih bakterij.
Drugi pozitivni učinki FOS so tudi povišana proizvodnja koristnih kratkoverižnih maščobnih kislin (npr. utirata), boljša absorpcija kalcija in magnezija ter boljše izločanje toksičnih snovi. Nekatere izvenklinične raziskave kažejo tudi na povečano kostno gostoto po zaužitju. Poleg tega se učinki FOS na prisotnost bifidobakterij kažejo tudi z boljšo absorpcijo vitaminov, na primer B-kompleksa.
Kako uporabljati izdelke iz yacona?
Yaconov sirup uporabite tako, kot uporabljate med, agavin ali javorjev sirup. Za slajenje in dodatek jedem ali napitkom. Kot smo že omenili, ne vpliva na nihanje ravni glukoze v krvi.
Kot druge korenine oziroma gomolji rastlin iz družine sončnic tudi yacon vsebuje izjemno veliko železa. Če ga uživate skupaj z drugimi superživili, ki so bogata z železom (npr. surova kakavova zrna), lahko zelo učinkovito preprečite slabokrvnost in pomanjkljivo oskrbo krvi s kisikom.
Rezine yacona lahko uporabite kot prigrizek. Primeren je tudi kot slaščica za otroke in lahek obrok na daljših pohodih.
Korenino in liste v prahu lahko dodate doma narejeni čokoladi, napitkom, eliksirjem in sladicam ter tako poskrbite za zdravo raven sladkorja v krvi. Zelo primeren je tudi za sladkanje smutijev.
Najbolj priporočljivo pa je uživanje sveže rastline. Gomolje lahko uživamo takoj, surove, če jih nekaj dni pustimo na soncu, pa bodo postali še bolj sladki. Okusni so že, če jih olupimo in narežemo kot prigrizek. Sicer pa jih dodajamo solatam, a tik pred serviranjem, da olupljeni ne postanejo rjavi ali pa jih prej pokapamo z limoninim sokom. Tudi v kombinaciji s sadjem so okusni – poskusite jih z narezanim ananasom, mangom in papajo ter kančkom limone.
Pridelava doma na vrtu
Yacon je zelo primeren za vrtove, saj izboljšuje zemljo. Pomaga pri rasti številnih koristnih mikroorganizmov v zemlji, z dobavo inzulina kot vira ogljika, podobno kot se to dogaja v našem debelem črevesu.
Yacon sadimo maja in junija v dobro odcedna, zračna in rahla tla, v suši ga zalivamo s postano in mlačno vodo ter ga občasno pognojimo z gnojilom za vrtnine. Cveti lahko belo, rumeno, rdeče, oranžno, pri nas pa bomo največkrat našli belo in rumeno cvetoče sorte. Najbolj zanimiv in koristen del rastline so vsekakor njeni gomolji, s katerimi se lahko tudi odžejamo, saj je pod lupino njihova struktura rahla in sočna. Jeseni je čas za pridelek. Da so gomolji zreli, pa opazimo, ko se prične sušiti listje. Zrelo rastlino previdno izpulimo, in ko poberemo velike gomolje, porežemo stebla na deset centimetrov, nato cel šop z gomoljčki (»krono«) shranimo v vlažnem kompostu ali mivki v kleti. Spomladi krono posadimo v velik lonec in počakamo, da iz vsakega malega gomoljčka zraste rastlina. Rastline nato razdelimo in vsako z gomoljčkom vred posadimo v manjši lonček. Na prosto jih presajamo maja in junija, na razdaljo enega metra.
