Vrtnine, ki ljubijo mraz

Za uspešno vrtnarjenje tudi v zimskem času moramo poznati ritem rasti rastlin in njihove potrebe. Obstaja veliko vrtnin, ki naravnost obožujejo mraz in vlago. Preverite, katere izjemno dobro prenašajo hlad in so primerne za sajenje tudi v jesensko-zimskem času.

V trgovinah lahko skozi vse leto in ne glede na letni čas kupimo katero koli sadje ali zelenjavo – češnje, lubenice, grozdje, paradižnik … Seveda gre za uvožene rastline, ki so med prevozom izgubile kar nekaj pomembnih vitaminov. Pogosto so obrane še nezrele in vsebujejo škodljive kemikalije. Ker narava najbolje ve, katere rastline najbolje uspevajo v določenem obdobju leta, ji prisluhnimo. Nakup ali pridelava sezonske hrane dokazano koristi tudi našemu zdravju.

Rast vrtnin usmerja letni ritem

Rastline do 21. junija silijo navzgor, nato pa nastopi čas, ko dozorevajo plodovi in se polnijo korenine. Rastlin, ki so občutljive na ta letni ritem, ne moremo prevzgojiti ali jih drugače prelisičiti. Korenček se v pomladnem času le s težavo debeli, medtem ko mu v jesenskem času to precej bolje uspeva. Čeprav so maja in septembra podobne temperature in enako dolgi dnevi, solata spomladi raste neprimerno hitreje kot jeseni.

Kaj saditi pozimi?

Seznam rastlin, ki dobro uspevajo pozimi, je precej dolg. Če imate na voljo rastlinjak, ki nudi zaščito pred zmrzovanjem, se boste z njimi lahko razvajali celo zimo! Med ljubiteljice mraza sodijo rastline, ki jih navajamo v nadaljevanju.

Križnice in kapusnice

Sem sodijo: brokoli, pozne in zgodnje sorte zelja, redkvica in redkev, kolerabica in koleraba, cvetača, kitajsko zelje (in vsa kitajska zelenjava), glavnati, listni in brstični ohrovt ter rukola.

Rastline iz družine križnic, v katero sodijo tudi kapusnice, odlično prenašajo vlago in mraz, ne marajo pa suše in vročine. Večinoma brez težav prenesejo temperature od –7 do –8 °C. Kitajska zelenjava je izjemno trpežna, saj oblikuje kompaktne glave in prenese temperaturo do –25 °C. Rastline iz te družine kalijo pri 5 °C. Zatem jih je treba postaviti v svetel prostor, npr. toplo gredo, rastlinjak, zaščiten prostor doma ali okenski rastlinjak. Dnevne temperature v tem prostoru morajo biti od 12 do 15 °C, nočne pa precej nižje.

Za križnice iz kapusnice je značilno, da bolje uspevajo v neogrevanem rastlinjaku ali topli gredi in se dobro debelijo samo v obdobju kratkih dni. Prostor, v katerem jih vzgajate, naj bo dobro prevetren. Če sadike vzgajate v bivalnih prostorih, se marsikdaj zgodi, da je temperatura ponoči višja od dnevne – kar vodi k pretirani rasti in lomljenju.

Kobulnice in korenovke

Sem sodijo: pastinak, korenje, sladki komarček, zelena in peteršilj. Vrtnine iz te družine najbolje uspevajo v obdobju od julija do decembra. Če ste jih v zaščitenem prostoru posejali konec poletja, jih boste lahko pobirali pozimi. Sicer pa se lahko lotite zgodnje setve v januarju ali februarju in tako izkoristite krajše dneve. Korenine se bodo debelile tudi v spomladanskem času.

Lobodovke

Med lobodovke, ki imajo rade nižje temperature in vlago, uvrščamo špinačo, ki bo dobro prenesla tudi zmrzal. Če jo jeseni posejete v neogrevanem rastlinjaku, jo boste lahko uživali vso zimo. V to družino sodi tudi blitva, ki pa ji prijajo višje temperature. Če ste jo zasadili pomladi, jo boste lahko trgali vso zimo.

Stročnice

Med stročnice, ki imajo rade hlad, sodita grah in bob, medtem ko to ne velja za sojo in fižol. V zaščitenem prostoru lahko grah in bob posejete novembra in ju pobirate do junija. Na zaščitenih in ogretih tleh lahko uspevajo tudi toploljubni fižoli.

Solatnice

Ob izbiri pravilnih sort lahko svežo solato uživate v vseh letnih časih. Če se odločate za pridelavo solate jeseni in pozimi, izberite solate gentila, berivke ali rozetaste vrste. Pobirate lahko njihove zunanje liste, medtem ko bo iz srčka rastlina neovirano rastla naprej. V zaščitenem prostoru jih lahko sejete in pobirate ne glede na letni čas.