Prijava
Ministrstvo za okolje in prostor državljane vabi, da letos prižgejo svečo manj in tako poskrbijo za bolj čisto okolje. Slovenci se namreč skupaj s Poljaki in Avstrijci uvrščamo v evropski vrh po porabi nagrobnih sveč, ki doseže vrhunec ob 1. novembru. Vsako leto prižgemo okrog 15 milijonov sveč, kar pomeni blizu 6000 ton, številka pa se celo povečuje.
Pravilno ravnanje z odpadnimi svečami
Odpadne nagrobne sveče se uvrščajo med komunalne odpadke, ravnanje z njimi pa ureja Uredba o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami. Po koncu uporabe jo odvržemo v zabojnik za odpadne nagrobne sveče na ali ob pokopališču. Pri tem ni treba ločevati pokrovčka od ohišja. Če sveče ne uporabimo na pokopališču, jo lahko odnesemo tudi v zbirni center izvajalca javne službe zbiranja komunalnih odpadkov (komunalno podjetje). Upravljavec pokopališča mora na pokopališču zagotoviti zadostno količino zabojnikov primerne velikosti za ločeno zbiranje odpadnih nagrobnih sveč.
Recikliranje ima prednost pred energetsko predelavo
Odpadno nagrobno svečo sestavljajo: ohišje, ki je običajno iz plastike ali stekla, kovinski pokrovček, ostanek voska oz. parafina in elektronska komponenta, če je nagrobna sveča elektronska. Masa odpadne nagrobne sveče predstavlja približno 30 odstotkov mase nove (običajne) nagrobne sveče, saj ob uporabi nagrobne sveče večina voska zgori. Lani je bilo na slovensko tržišče, po sedaj zbranih podatkih, danih približno 6.300 ton, prevzetih pa nekaj manj kot dva tisoč in pol ton odpadnih nagrobnih sveč (do razlike v masi pride saj sveče, ki so dane na trg, vključujejo vosek, prevzete sveče pa ne).
Ravnanje z odpadnimi svečami je organizirano po načelu razširjene odgovornosti proizvajalca. To pomeni, da morajo proizvajalci za nagrobne sveče na svoje stroške zagotoviti zbiranje odpadnih nagrobnih sveč od izvajalcev javne službe in upravljavcev pokopališč ter za zbrane odpadne nagrobne sveče, prav tako na svoje stroške, zagotoviti predelavo.
Na pokopališčih zbrane odpadne nagrobne sveče prevzemajo izvajalci obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst odpadkov, ki jih oddajo zbiralcu odpadnih nagrobnih sveč, ta jih nato odda predelovalcu. Zbrane odpadne nagrobne sveče se predelajo tako, da ima recikliranje – snovna predelava (npr. priprava plastičnega granulata kot surovina za proizvodnjo novih lončkov za nagrobne sveče) prednost pred energetsko predelavo (ob sosežigu oz. sežigu sproščena energija se porabi za npr. ogrevanje prostora).
Noben odpadek ni dober odpadek
Na Ministrstvu za okolje in prostor opozarjajo, da ob tem seveda ne gre pozabiti, da noben odpadek ni dober odpadek, tudi če se ga da predelati. To zahteva tudi spremembo našega razmišljanja in navad, saj pri kupovanju izdelkov običajno ne razmišljamo o tem, da bo nakup, ali del tega nakupa prej ali slej končal med odpadki. Zato je naša naloga, da tudi pri nagrobnih svečah spodbujamo ljudi k razmišljanju, da odpadki nastajajo pri vsakem našem početju in da lahko količino odpadkov zmanjšujemo sami.
