Grah je vrtnina, ki ne sme manjkati na nobenem vrtu

Grah je za botanike sicer sadje, uživamo pa ga kot zelenjavo. Grahova zrna lahko jemo kar sama, lahko pa jih pripravimo v kombinaciji s številnimi drugimi živili. Sicer grah izvira iz Sredozemlja in osrednje Azije, kultivirali pa so ga v številnih drugih kulturah. Grahova zrna so našli že v izkopaninah iz kamene dobe, pa tudi v starogrških grobovih. Posušeni grah se v Evropi sicer uporablja od srednjega veka, srednjega pa so začeli uživati šele konec 17. stoletja, ko je postal prava gurmanska poslastica.

Užitni del rastline so mlada sveža zrna in stroki. Ko izbiramo mladi grah, posezimo po svetlo zelenih strokih, ki so brez gub ali madežev. Ti morajo biti debeli, zrna v stroku pa naj se ne razločijo.

Grah je hranilno bogata zelenjava

Grah je odličen vir vitaminov A, B6, C in K ter folata, vsebuje veliko prehranskih vlaknin, beljakovin (100 gramov svežega zrnja vsebuje od 3,5 do 7 gramov beljakovin), tiamina, niacina in riboflavina. V njem najdemo tudi precej železa, magnezija, bakra, kalija in cinka. Nikakor ne smemo prezreti niti antioksidantov betakarotena, alfakarotena, luteina in zeaksantina.

Tudi če grah zamrznemo, ta še vedno zadrži veliko hranilnih snovi, še posebej, če ga po odmrzovanju ne izpostavljamo dolgotrajnemu kuhanju in namakanju. Grah je ena redkih rastlin, ki ji zamrzovanje skoraj koristi. Če grah zamrznemo takoj po obiranju, bo ohranil svojo sladkost, takega pa lahko v zamrzovalniku hranite tudi devet mesecev.

Veliko hranilnih snovi

Grah tudi s pomočjo sodobnih načinov konzerviranja ohranja veliko hranilnih snovi. Hranilno vrednost juj in enolončnic bomo povečali (oziroma ohranili) tako, da bomo grah dodali proti koncu kuhanja.

Uživanje graha koristi zdravju

Grah in druge stročnice pomagajo uravnavati raven holesterola v krvi, zdravju srca pa koristijo predvsem folat, vitamin B6, prehranske vlaknine, kalij in karotenoidi. Prehrana, bogata z grahom in drugimi stročnicami naj bi opazno znižala tako skupni holesterol kot slabi (LDL) holesterol. Več o tem si preberite tukaj.

Kako gojimo grah

Grah je zagotovo skoraj obvezna vrtnina na vsakem vrtu. Vsi vemo, kako slastni so sveže obrani in oluščeni plodovi. Poznamo nizki in visoki grah. Nizki grah je zgodnejši in navadno dozori sočasno, srednje visoke in visoke sorte graha pa obiramo dalj časa. Poznamo tudi sladkorni grah, ki je zagotovo eden najbolj slastnih in zdravih prigrizkov.

Grah mora biti posejan na polnem soncu, in sicer na mestu, ki je zavarovano pred močnim vetrom. Tla, kjer raste grah, morajo biti vlažna, saj le tako rastlina lahko požene cvetove in razvije plodove. Da boste poskrbeli za zadostno zadrževanje vlage v prsti, v jeseni izkopljite 30 cm globok jarek in ga napolnite z dobro predelanim kompostom, kuhinjskimi odpadki in razrezanim časopisnim papirjem. Jarek nekaj tednov pred setvijo ali sajenjem pokrijte s 5 cm debelo plastjo in pustite, da se naprej razgrajuje.

Nezahtevna rastlina

Grah in sladkorni grah na splošno nimata nekih posebnih zahtev, razen tega, da jima je treba zagotoviti oporo in izdatno količino vode.

Rastline naj bodo res ves čas dobro zalite – tako so tudi veliko manj občutljive za plesni. Grah ni le prava poslastica za ljudi, ampak si ga rade privoščijo tudi živali. Še posebej pozorni bodite na ptice. V takem primeru rastline prekrijte z mrežo in jih tako zavarujte.

Grah redno obirajmo ter ga spet redno sejte znova, saj boste tako poskrbeli, da boste imeli svež pridelek prav vse poletje. Grah sejemo neposredno na stalno mesto. Z razliko od fižola zelo uspešno kali tudi pri nizkih temperaturah. Zelo pomembno je, da mlade stroke trgamo sproti, saj bomo tako zagotovili, da bo rastlina cvetela in rodila naprej.