Mnenja glede zajtrka so precej deljena. Nekateri so prepričani, da gre za najpomembnejši obrok dneva, spet drugi pa prisegajo na prekinitveni post, kar pomeni, da zajtrk praviloma preskočijo. Kdo ima prav in kdo se moti? Če sklepamo na podlagi podatkov, do katerih so se dokopali raziskovalci, ki so pred nekaj meseci v reviji The Journal of the American Board of Family Medicine objavili zanimivo študijo, se tehtnica nagiba v smer zagovornikov zajtrka – vsaj ko gre za dolgoživost …
Povezava med uživanjem zajtrka, dolgim življenjem in dnevnim vnosom vlaknin
Prekinitveni post ima zagotovo določene prednosti. Pogosto je še posebej koristen za izgubo odvečnih kilogramov. To, da imate na voljo relativno kratek časovni interval, namenjen prehranjevanju, namreč pomeni, da boste v posameznem dnevu najverjetneje zaužili precej manj kalorij, kot bi jih sicer. Privrženci prekinitvenega posta obenem nemalokrat trdijo, da gre za princip prehranjevanja, ki lahko pripomore k temu, da dočakamo visoko starost. Toda uvodoma omenjena študija kaže nekoliko drugačno sliko.
Če se odločite za prekinitveni post, pri katerem je obrok, ki ga običajno izpustite, zajtrk, to morda ni najboljša ideja. Raziskovalci, ki so pripravili študijo, so namreč zaznali zelo izrazito korelacijo med uživanjem zajtrka in zmanjšano nevarnostjo za prezgodnjo smrt. Obenem pa so odkrili še nekaj zanimivega: korelacija med zajtrkom in dolgoživostjo je bila še očitnejša pri tistih ljudeh, ki so v povprečju zaužili več kot 25 gramov vlaknin dnevno. Z vlakninami bogat zajtrk se zdi tako odličen začetek dneva za vse, ki bi radi živeli čim dlje. Uživanje zajtrka, ki vsebuje veliko vlaknin, pa naj bi obenem pripomoglo k večji produktivnosti v urah, ki sledijo.
Večja verjetnost za prezgodnjo smrt, diabetes, hipertenzijo in debelost
Raziskovalci so izhajali iz podatkov, zbranih v okviru nacionalne raziskave, ki je bila namenjena preverjanju zdravja in prehranjevalnih navad prebivalstva. Šlo je za podatke, zbrane med letoma 1999 in 2002. Za potrebe nove študije so raziskovalci preverili, kaj se je zgodilo s 5761 osebami, ki so pred približno dvema desetletjema izpolnile vprašalnik, na katerem je temeljila nacionalna raziskava. Približno 83 odstotkov oseb je v vprašalniku navedlo, da redno uživajo zajtrk. Primerjava teh podatkov z novimi podatki je privedla do zanimivih ugotovitev.
Dobrih 35 odstotkov oseb, ki so sodelovale v prvotni raziskavi, je od takrat umrlo. Vzrok za kar 23 odstotkov teh smrti so bila srčno-žilna obolenja. Analiza je razkrila, da je bilo tveganje za prezgodnjo smrt pri skupini, ki ni uživala zajtrka, nadpovprečno visoko. Obenem pa so imele osebe, ki so redno uživale zajtrk, po dveh desetletjih manj težav z diabetesom, hipertenzijo in čezmerno telesno težo. Kot omenjeno, so imeli tisti, ki so redno uživali zajtrk, obenem pa so na dan zaužili več kot 25 gramov vlaknin, dodatno prednost, saj je bila verjetnost za prezgodnjo smrt zaradi zdravstvenih težav pri tej skupini najmanjša.
Vlaknine za zajtrk vam pomagajo pri doseganju priporočenega dnevnega vnosa
Izsledki sicer ne dokazujejo nedvoumne vzročno-posledične povezave, temveč zgolj obstoj korelacije, vendar se zdi povezava pretirano očitna, da bi jo bilo mogoče ignorirati. Če spadate med tiste, ki se običajno odpovejo zajtrku, razmislite, ali ima ta navada resnično več prednosti kot slabosti – ne le dolgoročno, ampak tudi kratkoročno. Zdrav zajtrk namreč večini pomaga pri tem, da se precej lažje prebijejo skozi dan, ki je pred njimi, saj jih oskrbi s prepotrebno energijo. Vsekakor pa je pametno, da ste obenem pozorni na to, da bo vaš zajtrk vključeval vsaj nekaj vlaknin. Znano je, da vnos vlaknin pri večini ljudi ne dosega priporočenih vrednosti (od 25 g do 38 g dnevno); če boste zajtrku dodali živila, ki vsebujejo zelo veliko vlaknin, na primer nekaj sveže zelenjave ali kos sadja, bo zagotovo precej lažje doseči ciljni vnos.