Prijava
Morda verjamete, da ste racionalna, poštena oseba, ki ni nikoli krivična do drugih, toda po mnenju psihologov je praktično nemogoče, da bi bili lahko ljudje takšni ves čas. Pogosto se ujamemo v prehitre sodbe in nekomu pripišemo krivdo, ne da bi poskušali pred tem zares razumeti kompleksnost dogajanja. Prehitro obsojanje je zelo razširjena težava. Tako sočloveku hitro pripišemo slabe namene, precej težje pa v drugih ljudeh ugledamo dobro – tudi ko gre za naše bližnje. Tovrstni vedenjski vzorci niso naključje. Psihologija nam lahko pomaga razumeti, zakaj smo nemalokrat tako hitri pri podajanju nepravičnih sodb. Ozaveščanje dejavnikov, ki se skrivajo v ozadju, vam lahko pomaga pri tem, da boste pogosteje premagali »naravni vzgib« in se naučili, kako v ljudeh videti dobro.
Podcenjevanje vpliva okoliščin, na katere posameznik ne more vplivati neposredno
Prehitre sodbe so lahko povezane tako z ljudmi, s katerimi ste pogosto v stiku, kot s tistimi, ki jih osebno ne poznate. Eden od glavnih razlogov, zakaj ljudje tako pogosto zapadejo v obsojanje drugih, je podcenjevanje vpliva zunanjih okoliščin, po drugi strani pa pripisovanje prevelike moči posamezniku. To seveda ne pomeni, da bi morali osebam, ki so se znašle v težki situaciji, odpustiti vse, vendar je vsekakor smiselno, da poskušate posamezna dejanja umestiti v širši kontekst. Tako boste tisto, kar se vam je zdelo še nekaj trenutkov pred tem nedopustno, najverjetneje ugledali v precej drugačni luči.
Če se vam zdi neka oseba lena, se vprašajte, ali bi sami zares zmogli bolje, če bi se znašli v njenih čevljih. Čeprav se ne moremo nikoli povsem znebiti ujetosti v lastno perspektivo, je vsekakor pomembno, da se vsaj poskusimo vživeti v tujo kožo. Tudi če ne poznate specifičnih okoliščin, poskušajte razmisliti o možnih vzrokih, ki se skrivajo v ozadju. Če je na primer prodajalka v trgovini neprijazna, se opomnite, da najverjetneje ne gre za osebnostno hibo, ampak da so v ozadju najbrž precej kompleksni razlogi za tovrstno obnašanje.
Nezmožnost soočenja z lastno odgovornostjo
Obsojanje drugih je pogosto posledica nezmožnosti priznanja lastne krivde oziroma odgovornosti. V ozadju pa je lahko tudi slaba vest, ker se globoko v sebi zavedate, da ste bili do nekoga v preteklosti nepravični. Če boste v vsem, kar naredi ta oseba, našli nekaj slabega, se boste lažje sprijaznili s tem, kar ste storili. Svoje preteklo dejanje boste namreč začeli dojemati kot precej bolj pravično, kot je bilo v resnici. Gre za odziv, ki je povezan s t. i. kognitivno disonanco. Težko namreč prenesemo, če so naša dejanja neskladna z našimi prepričanji. Ker se nočete soočiti s tem, da ste bili nepravični, raje iščete napake tam, kjer jih v resnici ni.
Neozaveščeni predsodki, ki vplivajo na vrednotenje konkretnih situacij
V 80. letih prejšnjega stoletja so raziskovalci z Univerze Princeton izvedli zanimiv eksperiment. Osebe, ki so sodelovale v eksperimentu, so razdelili v dve skupini. Tako prva kot druga skupina si je morala ogledati posnetek neznane deklice med preizkusom znanja. Osebam iz prve skupine je bilo pred ogledom posnetka rečeno, da gre za deklico, ki prihaja iz revne družine, osebam iz druge skupine pa, da so dekličini starši bogati. Na koncu sta morali obe skupini oceniti, kako se je deklica odrezala. Osebe, ki so bile del prve skupine, so dekličino znanje ocenile kot podpovprečno za njeno starost, medtem ko je bila druga skupina precej manj stroga. Ti rezultati seveda prinašajo dragoceno lekcijo: ljudi, s katerimi prihajamo v stik, pogosto ocenjujemo na podlagi predsodkov, stereotipov. Tako lahko nekomu hitro naredite krivico, čeprav verjamete, da ste objektivni.
Beg pred dejstvom, da življenje ni vedno pravično
Preostre sodbe pa so lahko ne nazadnje povezane tudi s strahom pred dejstvom, da svet ni vedno pravičen in da nas lahko doletijo slabe stvari, tudi če nismo naredili ničesar narobe. Če na primer takrat, ko izveste, da je nekdo od vaših znancev resno zbolel, praktično v hipu usmerite svojo pozornost k temu, da ta oseba pred diagnozo ni živela najbolj zdravo, je lahko to v resnici odraz vaše panike; če se prepričate, da vendarle obstaja logična razlaga in da je življenje v osnovi pravično, se s tem otresete tesnobe ob zavedanju, da ne moremo imeti nikoli popolnega nadzora nad dogajanjem.
