Prijava
V Ljubljani je danes v organizaciji Inštituta za nutricionistiko potekala četrta mednarodna konferenca o uporabi zdravstvenih trditev na živilih in prehranskih dopolnilih. Konferenca je potekala v zelo aktualnem času, t.j. v obdobju po uveljavitvi evropskega seznama dovoljenih zdravstvenih trditev in v času, ko nosilci živilske dejavnosti aktivno prenavljajo označbe izdelkov. Prav na dan konference so začele veljati tudi nove smernice, ki uporabo zdravstvenih trditev na živilih še zaostrujejo, kar bo za marsikatero podjetje predstavljalo dodatne težave. Spremembe pa po drugi strani potrošnikom prinašajo še večjo zaščito pred zavajanjem, kljub temu pa morajo biti pri izbiri živil še vedno pozorni na primerno prehransko sestavo.
Konferenco je organiziral Inštitut za nutricionistiko ob podpori Evropske komisije, Evropske agencije za varnost hrane (EFSA), Ministrstva za kmetijstvo in okolje ter Ministrstva za zdravje. Udeležilo se jo je skoraj 150 udeležencev iz raziskovalnih institucij, ministrstev in gospodarstva. V razpravi se je pokazalo, da sprejeta zakonodaja pomeni korak v pravo smer, hkrati pa možnosti za izboljšave še niso izčrpane. Gospodarstvo si želi predvsem enostavnejših postopkov, fleksibilnosti in daljših prehodnih rokov ob uveljavljanju sprememb, da bi se izognili gospodarski škodi zaradi menjave embalaže.
Doc. dr. Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko: »Med odobrenimi zdravstvenimi trditvami so predvsem takšne, ki se nanašajo na vitamine in minerale, saj za mnoge druge snovi ni bilo na razpolago dokazov na tako visokem nivoju, čeprav imajo lahko velik potencial. Takšen primer so npr. probiotiki, v katere je že usmerjenih več novih obsežnih raziskav, kar je nedvomno doprinos nove zakonodaje. Gospodarstvo je namreč spodbujeno k novim raziskavam, s čemer bodo potrošniku na razpolago živila s še bolj preverjeno učinkovitostjo. Največji problem predstavlja aktualno vmesno obdobje, ko industrija nekaterih zdravstvenih trditev še ni uspela dokazati na zahtevanem visokem nivoju, saj so študije dolgotrajne in finančno zahtevne.«
Z vidika varovanja javnega zdravja je bila po drugi strani izražena skrb, da bi uporaba prehranskih in zdravstvenih trditev na tistih živilih, ki imajo neugodno prehransko sestavo, lahko spodbujala ljudi k manj zdravemu prehranjevanju. V izogib takšnim posledicam bi morali biti že leta 2008 sprejeti t.i. prehranski profili, vendar se to do danes ni zgodilo in niti ni jasno, ali bodo tovrstne omejitve sploh kdaj sprejete. Dr. Wolfgang Gelbmann iz Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) je poudaril: »EFSA je za Evropsko komisijo že v začetku leta 2008 pripravila strokovna izhodišča uveljavitve prehranskih profilov. Ugotovljeno je bilo, da se je potrebno osredotočiti predvsem na sestavine živil, ki so ključne z vidika javnega zdravja. Kot snovi, ki bi jih bilo s prehranskimi profili še posebej primerno omejevati, so natrij oz. sol, nasičene maščobe in sladkor.«
Čeprav zakonodaja proizvajalcev ne omejuje, da bi zdravstvene trditve uporabljali le na živilih z ugodnejšo prehransko sestavo, pa to od njih pričakuje potrošnik. Zelo vzpodbudni so bili rezultati raziskave o vplivu zdravstvenih trditev na potrošnika, ki sta jo izvedla Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani in Inštitut za nutricionistiko v okviru skupnega raziskovalnega projekta, ki ga financirata Ministrstvo za kmetijstvo in okolje ter Agencija za raziskovalno dejavnost. Doc. dr. Marija Klopčič, Biotehniška fakulteta: »V raziskavi smo preverjali, ali uporaba različnih prehranskih in zdravstvenih trditev lahko zavede potrošnike, da bi se zaradi prisotnosti različnih trditev odločili za nakup jogurta s manj ugodno prehransko sestavo. Ugotovili smo, da so potrošniki bolj občutljivi na prehransko sestavo živil, kot smo pričakovali. Višja vsebnost sladkorjev in maščob ima za pomemben del potrošnikov negativen vpliv na izbor, ne glede na uporabljene trditve na označbi. Da bi zadostila potrebam potrošnikov mora to seveda upoštevati tudi živilska industrija pri razvoju novih živil.«
Prav v to področje je usmerjen tudi evropski raziskovalni projekt CLYMBOL – Vloga zdravstvenih trditev in simbolov na obnašanje potrošnikov, v katerem imajo pomembno vlogo tudi slovenski raziskovalci. Doc. dr. Igor Pravst: »Zdravstvene trditve in simboli na označbah živil so lahko potrošniku v veliko pomoč pri prepoznavanju zdravju bolj koristnih živil, vendar je zelo malo znanega o dejanskem vplivu tovrstnih informacij na potrošnike. V okviru raziskovalnega projekta CLYMBOL želimo ugotoviti, kakšne trditve se pojavljajo na živilih, kako jih potrošniki razumejo in kako takšne trditve vplivajo na njihove navade – od izbire živil in nakupa, do uživanja.« V raziskovalni konzorcij pa je vključenih 14 partnerjev iz devetih Evropskih držav. Vrednost projekta je skoraj 4 mio EUR, od česar največji del financira Evropska komisija.«
Vir: Inštitut za nutricionistiko
