O sveže stisnjenih zelenjavnih sokovih bi danes morda manj govorili, če ne bi v prvi polovici 20. stoletja ameriški raziskovalec (zdrave) prehrane Norman Walker na osnovi lastnih izkušenj prišel do spoznanja, da s pomočjo sokovnika utekočinjena zelenjava učinkuje ne le izjemno hranilno, ampak tudi zdravilno.
Svoje izkušnje je strnil v knjigi Sveže stisnjeni zelenjavni in sadni sokovi, ki je izšla tudi v slovenskem prevodu in prinaša najbolj zgoščene in informativne podatke o tej temi. Ko se navdušimo nad to utekočinjeno in zdravilno hrano, skorajda ne potrebujemo drugih knjižnih virov, čeprav jih na svetovnem spletu in v domačih knjigarnah na omenjeno temo najdemo kar nekaj. Walkerjeva knjiga ostaja namreč, čeprav je prvič izšla že leta 1936, nepresežena, ker temelji na osebnih izkušnjah in analizah radovednega in hkrati zelo uravnoteženega in discipliniranega raziskovalca naravne hrane.
Sveže stisnjeni sokovi, ki jih pripravimo v sokovniku, vsebujejo vitamine, rudnine, antioksidante in druge bioaktivne sestavine, vključno z encimi, v najbolj dejavni obliki. Pasterizacija namreč uniči encime in toplotno občutljive vitamine. Najbolj primerni so predvsem zelenjavni, ker zelenjava vsebuje obilico rudnin in drugih sestavin, ki jih samo z žvečenjem surove zelenjave ne moremo dobiti v takšnih količinah.
Kakšen je njihov učinek na počutje in zdravje nasploh?
- Izgrajujejo in odpravljajo pomanjkanja, predvsem rudnin, saj za današnjo prehrano na splošno velja, da je prerevna z rudninami in prebogata s ‘prazno’ energijo, predvsem s sladkorji, škrobom in maščobami.
- So zelo koristna hrana za žleze in omogočajo njihovo učinkovitejše delovanje in nas s tem splošno krepijo.
- Ker odpravljajo prehranska pomanjkanja, ob rednem in trajnejšem uživanju sveže stisnjenih sokov – vsaj nekaj tednov zapored – izgine tudi volčja lakota in skorajda ‘patološki’ apetit, ki je posledica kalorično bogate, a z bistvenimi sestavinami, kot so rudnine in vitamini, revne hrane, zaradi katere v vsem prehranskem obilju pravzaprav živimo v pomanjkanju.
Kaj uporabimo
Sadje je za pripravo sveže stisnjenih sokov manj primerno od zelenjave, ker večino sadnih vrst enostavno pojemo in tako iz sadežev dobimo vse, kar je treba. Izjema so čvrstejše sorte hrušk in jabolka, ki s pestrostjo sort predstavljajo dobrodošlo razširitev utekočinjene sveže hrane. V poštev pridejo predvsem bolj kisle, čvrstejše in sočne sorte jabolk in hrušk, ki se imenitno obnesejo za pripravo soka, samostojno ali v kombinaciji z rdečo peso in/ali korenčkom.
Za pripravo sokov so primerne tudi lubenice in melone, pravzaprav njihova lupina, iz katere s pomočjo sokovnika iztisnemo bogat rudninski napoj. Za pripravo soka po možnosti uporabljamo lupino ekološko pridelanih plodov. Tudi sicer priporočamo uporabo ekološko pridelanega sadja in zelenjave.
Še bolj kot sadje običajno sočimo zelenjavo. Predvsem čvrstejšo zelenjavo, kot so korenovke in nekatere vrste listnate zelenjave in zelenjavnih plodov. Med slednjimi so za sok zelo primerne kumare. Najprimernejše vrste zelenjave so korenček, rdeča pesa, koleraba, solata vseh vrst, špinača, stebelna zelena, krompir, v manjših količinah tudi kapusnice in druga listnata zelenjava z ostrejšim okusom in učinkovanjem.
Sočimo posamezne vrste ali več vrst zelenjave hkrati. V omenjeni knjigi Normana Walkerja so celo naštete kombinacije sokov, ki lajšajo posamezne zdravstvene težave oziroma bolezni, saj z različno kombinacijo zelenjave pripravimo sokove različne rudninske sestave z različnim učinkovanjem.
Najpomembnejši sokovi
KORENČKOV SOK je nesporni prvak med sveže stisnjenimi sokovi, ki hkrati predstavlja tudi osnovo za mešanice s močnejšo zelenjavo, kot je na primer špinača, repno listje, repa, radič, rukvica, črna redkev in druge iz družine križnic ter podobna močneje učinkujoča zelenjava. Je krepka hrana za vse telo, ki obenem spodbuja delovanje jeter in žolčnika, zato ga kljub okusnosti in poživljajočem učinku ne uživamo v prevelikih količinah. Prav tako velja opozorilo, da ga sladkorni bolniki ne smejo uživati, ker najhitreje od vseh vrst hrane in pijač dvigne raven glukoze v krvi. Zato lahko celo pri zdravih osebah zaradi poznejšega upada ravni krvnega sladkorja, ki sledi povečanemu izločanju inzulina, povzroči hipoglikemijo.
SOK RDEČE PESE je eden najmočneje učinkujočih sokov sploh, ki nam lahko dodobra pretrese notranje organe in povzroči drisko, če ga spijemo več kot deciliter ali dva. Na srečo je v čisti obliki premočan, zato ga že med sočenjem v približno enakem razmerju razredčimo s korenčkom ali s čvrstejšimi jabolki in uživamo v manjših količinah. Imeniten je za močnejšo kri, za splošno učinkovito prebavo in presnovo, deluje pa tudi razstrupljajoče.
SOK STEBELNE ZELENE je najbogatejši rastlinski vir natrija, torej natrijevega klorida ali kuhinjske soli, in učinkuje osvežilno ter spodbuja delovanje ledvic.
KROMPIRJEV SOK je izjemno dobrodejen za želodec in koristi proti vsem želodčnim težavam ter ob rednem uživanju pomaga odpraviti tudi čir na želodcu. Obenem je kakovosten rudninski napitek, ki ga pijemo brez skrbi zaradi tega, ker uživamo utekočinjen krompir v surovi obliki. V nasprotju s splošnim prepričanjem surov krompir ni strupen, ampak tako učinkujejo le surovi zeleni deli krompirja, ki vsebujejo solanin.
KUMARIČNI SOK je čudovit za z rudninami bogato osvežitev vročih poletnih dni, na primer v kombinaciji s sokom stebelne zelene.
KOLERABNI SOK ima značilen vonj po kolerabi, vendar je najbolj piten sok vseh kapusnic. V zimskem času je dobrodošel vir vitamina C, drugih vitaminov in rudnin. Tako kot vse druge kapusnice tudi koleraba vsebuje glukozinolate, zaradi katerih varovalno učinkuje pred civilizacijskimi boleznimi, vključno z rakom. Glukozinolati so učinkoviti le toplotno neobdelani, zato s sveže stisnjenim sokom na najbolj neposreden način zaužijemo njihovo prehransko moč.
ZELJNI SOK je precej obupnega okusa, vendar zelo zdravilen, posebno za želodčne težave in proti želodčnemu čiru. Obenem dobimo še zdrav odmerek glukozinolatov, rudnin, vitaminov in še česa, zato se z njim že lahko potrudimo in ga glede na težave teden ali dva zapored spijemo deciliter, če ne dva, na dan.
SOLATNI SOK je klorofilno in rudninsko močan napoj črno-zelene barve prijetnega, skorajda mlečnega okusa. Obenem predstavlja enostavno rešitev, kam z viški solate, ko nam ta začne bežati v cvet.
So hrana, ne pijača
Sveže stisnjene sokove pravzaprav jemo in ne pijemo, ker niso pijača, ampak hrana in jih torej ne pijemo za žejo. Srkamo jih po malo, v ustih dobro premešamo s slino in šele nato pogoltnemo.
Ko začnemo uživati to vrsto tekoče hrane, se zaradi splošno poživljajočega in krepčilnega učinka nad njo lahko navdušimo do te mere, da spijemo po liter in več soka, predvsem korenčkovega, na dan. Krajše obdobje, posebno če nam primanjkuje rudnin, je to lahko dobrodejno, na daljši rok pa se v takih količinah ni pametno nalivati ne s korenčkovim ne s katerimkoli drugim sveže stisnjenim sokom, saj ne smemo pozabiti, da je v litru soka večina hranil iz nič manj kot dveh kilogramov zelenjave!
Zato sveže stisnjene zelenjavne sokove uživamo v zdravilne namene po priporočilih iz omenjene Walkerjeve knjige, ki ni za pripravo sokov nič manj pomembna potrebščina od sokovnika. Sicer pa zelenjavne sokove uživamo kot prehransko dopolnilo, bogato z rudninami in z drugimi za živahno počutje potrebnimi hranili.
Odvisno od telesnega ustroja in dejavnosti to ne pomeni več kot tri do pet decilitrov sveže stisnjenega soka na dan, razporejenega v tri obroke. Prvega spijemo pred zajtrkom, druga dva namesto malice med obroki. Ni potrebno in obenem precej nemogoče je, da jih uživamo vse leto. V poletni in jesenski sezoni, korenovke tudi pozimi, pa so zelo dobrodošla razširitev prehrane.
Kako iztisniti največ
V prodaji so najpogostejši centrifugalni sokovniki, ki so cenovno najugodnejši, vendar iz zelenjave iztisnejo najmanj sestavin. Zelo primerni so za vstop v svet sveže stisnjenih sokov in za preizkušnjo, ali z njimi mislimo resno ali ne. Če nas sokovi poživijo in opogumijo do te mere, da bi radi iz zelenjave in sadja iztisnili še več, si priskrbimo počasneje in učinkoviteje delujoč sokovnik, ki zelenjavo melje in stiska hkrati z dvema polžastima nožema. Naprodaj, tudi v Sloveniji, je s prvim delom imena Green- (drugi del zloženke se spreminja z novimi modeli, medtem ko prvi del ostaja isti)
Ameriška vzporednica tega sokovnika nosi ime Champion. Sokovnik je dražji, vendar nakup ne jemljemo kot strošek, temveč kot investicijo – v živodejno hrano in živahno počutje. Glede priprave soka in čiščenja je najzamudnejši glede dela prav sokovnik, tako da zahteva odločenost in predanost, sicer se lahko zgodi, da začne po nekaj mesecih še tako zavzetega sočenja samevati na kuhinjski polici ali v omari.
Najučinkovitejši, vendar tudi najdražji – okoli 2000 ameriških dolarjev – od vseh sokovnikov je sokovnik Norwalk, ki je naprodaj izključno iz tovarne v Združenih državah Amerike, kar zaradi transporta in carine še poveča stroške nakupa. Sokovnik je zasnoval Norman Walker, po katerem nosi ime, in je z nekaj dopolnitvami v skoraj nespremenjeni izvedbi naprodaj že od leta 1934.
Sestavljen je iz dveh delov, ki ju poganja isti motor; s pomočjo močnega noža zelenjavo ali sadje najprej zmeljemo v vrečko in nato stisnemo s hidravlično stiskalnico. Sočenje in čiščenje je enostavno, vendar zaradi visoke cene najbolj pride v poštev v primeru, da sveže stisnjene sokove vzamemo za svoje na najdaljši rok.
Najboljši so sveži
Sveže stisnjene zelenjavne sokove pripravljamo, kot nakazuje njihovo ime, sproti in jih ne hranimo predolgo časa, saj je njihova visoka kakovost prav v svežini. Ker je priprava zelenjave, sočenje in nato pomivanje sokovnika časovno zahtevnejše opravilo, ni veliko razlike, ali sočimo pol kilograma, kilogram ali dva kilograma zelenjave.
Zato nam izkušnje nakažejo, da se morda prehudemu idealu sprotne priprave lahko izognemo na tak način, da naenkrat pripravimo liter do dva soka, ga nalijemo v steklenice in zaprte shranimo v hladilniku ter spijemo v naslednjem dnevu ali dveh. Sok medtem sicer nekoliko oksidira in spremni aromo, vendar je še vedno zelo živodejna vrsta hrane. Glede priprave ni odveč, če vemo, da iz kilograma zelenjave stisnemo približno pol litra soka.
