Vrt v terariju ali steklenem kozarcu

Za vse ljubitelje rastlin tokrat predstavljamo zanimivost – vrt v steklenem kozarcu, stekleni čaši ali terariju. Zaprta steklena posoda ustvari primerne razmere za rast tropskih rastlin, ki sicer ne bi bile primerne za naše domove, ker je ozračje običajno preveč suho. Zelena dekoracija pa tako lahko popestri naše domove tudi v teh zimskih mesecih. Mogoče niste vedeli, toda majhen sobni vrt si lahko ustvarite v vsaki stekleni posodi, ki jo imate na voljo.

Tak vrt pa je idealen tudi za bolj zaposlene ljudi, saj v večini primerov negi rastlin v terariju ni potrebno posvetiti mnogo časa. Ko rastline posadite v steklene posode, začne iz njihovih listov izhlapevati vlaga, ki se kasneje nabere (kondenzira) na steklu in spolzi na dno posode, kjer je zopet na voljo rastlinam. Zaradi tega pojava lahko rastline v posodah zelo dolgo obstojijo brez zalivanja.

Previdno izbirajte

Prvi korak pri postavitvi terarija je izbira primerne posode. Primerne so vse steklene posode, seveda pa steklo ne sme biti barvano ali motno, saj to onemogoča pravilno rast rastlin. Posoda naj ima tudi pokrov. Če le-tega nimamo, lahko posode pokrijemo tudi s plastično folijo, če pa so odprtine manjše, pa tudi s pomočjo čepa. Pri tem naj poudarimo, da lahko izberete kakršno koli stekleno posodo, naj si bo to star akvarij, terarij ali velik steklen kozarec za vlaganje zelenjave. Poseben izziv pa zaradi majhne odprtine predstavlja tudi postavitev terarija v steklenici.

Sledi izbira rastlin. Za zasaditve v terarijih so najprimernejše tiste, ki izhajajo iz tropskega podnebja, lahko pa zasadimo tudi bršljan in praproti. V kolikor želimo zasaditi kaktuse, moramo temu prilagoditi zemljo in nego, saj lahko ob preveliki vlagi listi kaktusa začno gniti.

Ko ste izbrali rastline in posodo, sledi načrtovanje postavitve rastlin znotraj steklene posode. Rastline moramo seveda prilagajati predvsem velikosti posode. Najprej jih na mizi sestavimo v želeno zaporedje, ki ga potem prenesemo v posodo. Zraven seveda lahko dodamo tudi barvni pesek in drugo dekoracijo.

Posadite previdno

V stekleno posodo moramo položiti 4 različne sloje materiala. Na dno položimo minimalno 2,5 cm drenažnega materiala (grobega peska in podobno), kar bo preprečilo, da bi bila zemlja prevlažna, zaradi česar bi lahko začele korenine rastlin gniti. Na ta sloj nato posujemo tanek sloj oglja, ki je pomemben za vzdrževanje čistoče in filtriranje vode. Na oglje nato položimo tanko plast mahu, ki zadržuje in ločuje zemljo od spodnje drenaže, kjer se zadržuje voda, ter s tem tudi varuje korenine rastlin pred preveliko vlago. Nato sledi četrti sloj – zemlja. Na policah (predvsem v tujini) lahko zasledite specialno zemljo za saditev v terarijih. Vendar pa bo navadna zemlja zadostovala, dodajte ji še nekaj peska in humusa. Zemlje nasujte toliko, da bo videz tak, kot ste ga želeli, priporočljivo pa je, da je debelina zemlje v povprečju sedem centimetrov. Zemlji ne dodajamo gnojila, saj bi to povzročilo hitrejšo rast rastlin v terariju, zaradi česar bi rastline kaj hitro prerasle željen in primeren okvir. Po končanem sajenju namočite tla in popršite rastline. Dodajte le toliko vode, da opazite, kako pronica skozi mah. Nato obrišite rob steklene posode in jo zaprite.

PREBERITE TUDI

Vročina in suša: popolna kombinacija za pepelasto plesen na vrtu – kaj lahko storite?

Pri oblikovanju terarija omejitve postavlja vaša domišljija. Naj pa vam kljub temu damo nekaj nasvetov. Rastline zasadite dovolj narazen, da se ne bodo prekmalu prepletle med seboj. Prav tako lahko v terariju oblikujemo teraso in dodamo različne dekorativne predmete. V terarij ali steklene posode lahko postavimo tudi potaknjence. Le-ti se bodo zaradi velike relativne vlage in konstantne toplote lažje ukoreninili.

Terarij ali stekleno posodo postavimo na svetlo mesto, a nikoli neposredno na sončno svetlobo. Vsakih nekaj dni preglejte, ali mogoče voda stoji na dnu. V kolikor stoji, pustite posode odprte, da voda lahko izhlapi. Redno tudi odstranjujte vse tiste rastline, ki bi morebiti propadle.

Kaktusi

Poglejmo še ureditev terarija, v katerem bi radi vzgajali kaktuse. Kot vemo, kaktusi za svojo dobro rast potrebujejo posebne pogoje. Če si želimo v stekleni posodi ali terariju vzgajati kaktuse, moramo v tem primeru izbrati odprte posode. Še najbolje je, da uporabimo kar prazne akvarije, ki imajo velike in široke odprtine. Seveda pa lahko uporabimo tudi druge steklene posode, kot so stari kozarci, pomembno je le, da posode niso iz barvastega stekla. Tudi pri kaktusih namreč velja, da barvasto steklo prepušča premalo svetlobe, zaradi česar kaktusi počasneje rastejo oziroma lahko tudi propadejo.

Pred uporabo moramo posodo temeljito umiti, saj so lahko bakterije, ki se nahajajo na steklu, vir okužbe za rastline, ki jih vsadimo v terarij. Na dno izbrane posode nato položimo za nekaj centimetrov gramoza (grobega peska, kamenčke ali kaj podobnega). Na gramoz nasujemo nekaj oglja, ki bo pozneje pripomogel k temu, da se iz posode ne bo širil neprijeten vonj. Vrh oglja pa nasujemo bodisi mešanico zemlje za kaktuse bodisi mešanico, ki jo pripravimo iz drobnega peska in zemlje za lončnice. Nato si moramo priskrbeti še majhne kaktuse, ki jih posadimo v pripravljeno posodo.

Pri izbiri kaktusov pazimo le, da izberemo take vrste, ki rastejo počasi oziroma so nižje rasti. Božični kaktus denimo je prevelik, da bi ga tlačili v steklene posode. Pomembno je tudi, da so rastline zdrave. Posodo nato postavimo na svetlo mesto. Zalivamo pa takrat, ko se zemlja izsuši. Kdaj je zemlja toliko suha, da moramo zalivati, lahko ugotovimo s preprostim prstnim poskusom. S prstom se močno dotaknemo zemlje. Če imamo prst umazan oziroma so na njem vidni sledovi zemlje, zalivanje še ni potrebno, saj je v zemlji še dovolj vlage. Če je prst po prstnem poskusu čist, pa je zemlja suha in rastline moramo zaliti. Pri kaktusih je to navadno enkrat na mesec. Za konec pa lahko svojo stekleno posodo še okrasimo z različnimi dekorativnimi elementi, kot je barvni pesek, lahko si z drobno mivko pričaramo puščavo, položimo kakšno skalo ali koreniko. Možnosti je zelo veliko.

Damjana Benec, uni. dipl. ing. agr.