Prijava
Pouk oziroma šolanje na daljavo je nekaj, s čimer so se v zadnjih mesecih srečali številni šolarji po vsem svetu. Po eni strani lahko seveda tovrstna oblika izobraževanja prinese precej ovir. A čeprav nedvomno obstaja kar nekaj slabosti, povezanih z izvajanjem pouka na daljavo, in to za vse vpletene, so raziskovalci z Univerze v Bristolu odkrili, da je lahko tovrstna izvedba pouka povezana tudi z določenimi prednostmi, ko gre za vpliv na duševno zdravje. Raziskava, ki so jo izvedli, je namreč pokazala nekaj presenetljivega: v nasprotju z vsemi pričakovanji se je razširjenost anksioznosti med najstniki, vključenimi v raziskavo, zmanjšala, ne povečala …
Podatki povsem nasprotni od tistega, kar so pričakovali raziskovalci
Raziskovalci so domnevali, da bo postala med šolarji, ki so bili zaradi pandemije prisiljeni v šolanje na daljavo, anksioznost še precej bolj razširjena, kot je bila pred tem. Menili so namreč, da bodo na povečanje anksioznosti vplivali dejavniki, kot so zaskrbljenost za lastno zdravje in zdravje najbližjih, zmanjšanje socialne podpore ter občutek izoliranosti. Strokovnjaki so bili tako precej presenečeni nad zbranimi podatki oziroma nad tistim, kar je pokazala analiza.
Pri učenkah, starih od 13 do 14 let, se je namreč razširjenost anksioznosti zmanjšala za 10 odstotkov v primerjavi z obdobjem pred pandemijo (s 54 na 44 odstotkov), pri učencih iz iste starostne skupine pa za 8 odstotkov (s 26 na 18 odstotkov). Učenci so poročali o tem, da se tudi nasploh počutijo bolje in da imajo občutek večje povezanosti s šolo oziroma z učitelji. Šolanje na daljavo naj bi jim namreč ponudilo več priložnosti za bolj osebne stike oziroma individualne pogovore.
Za primerjavo so bili uporabljeni podatki, zbrani že pred začetkom pandemije
Izvedbo študije je omogočila raziskava, ki je bila izvedena že oktobra prejšnje leto, torej še pred pojavom novega koronavirusa in začetkom izvajanja pouka na daljavo. Šlo je za raziskavo, ki je preverjala pogostost anksioznosti med britanskimi šolarji, starimi od 13 do 14 let. Vanjo je bilo vključenih nekaj več kot 1000 šolarjev, ki so prihajali s 17 različnih šol. Ti podatki so bili uporabljeni kot osnova in primerjani z odgovori učencev, ko so imeli ti za seboj izkušnjo šolanja na daljavo.
Poleg omenjenega upada simptomov anksioznosti je prišlo do rahlega izboljšanja tudi pri depresivnih občutkih. Pri tem je še posebej pomenljivo, da so o najbolj izrazitem izboljšanju počutja poročali tisti učenci, ki so imeli, sodeč po vprašalnikih, izpolnjenih lanskega oktobra, pred tem največ težav.
Spoznanja, s pomočjo katerih bo možno zasnovati bolj zdravo šolsko okolje
Kako interpretirati rezultate, ki so presenetili tudi mnoge strokovnjake za zdravje otrok in mladostnikov? Pri hipotezi, da bo šolanje na daljavo prispevalo k še večjim težavam z anksioznostjo, so raziskovalci pozabili na to, da je lahko predvsem za najstnike prav šola eden najpomembnejših povodov za anksiozne občutke. S tem ni mišljen zgolj vedno večji pritisk, povezan z ocenjevanjem znanja in nabiranjem točk, ampak so lahko za pritisk pogosto krivi tudi medvrstniški odnosi, kar lahko v skrajnem primeru pomeni tudi medvrstniško nasilje.
Zanimivo je, da so šolarji poročali tudi o tem, da imajo občutek večje povezanosti s sovrstniki oziroma s sošolci, odkar pouk poteka na daljavo, čeprav niso v istem prostoru. Raziskovalci, ki so izvedli predstavljeno študijo, se nameravajo zdaj podrobneje posvetiti raziskovanju tega, kako vse lahko klasično šolsko okolje prispeva k anksioznosti med učenci. Pri tem jih zanimajo predvsem možnosti vzpostavljanja bolj zdravega šolskega okolja po koncu pandemije, torej takšnega, ki bo imelo bolj pozitiven vpliv na duševno zdravje najstnikov.
Preberite tudi: EFT za začetnike: s »tapkanjem« tudi nad anksioznost in depresijo
