Prekinitveni post je izjemno priljubljen princip prehranjevanja. Izbor živil je praviloma povsem prepuščen vaši izbiri, paziti morate predvsem na to, da jeste zgolj določen del dneva, preostanek časa pa se postite. Razlogi, zaradi katerih se ljudje odločajo za prekinitveni post, so različni. Pogosto gre za kombinacijo želje po izgubi odvečnih kilogramov, povečanju energije in zmanjšanju nevarnosti za različna kronična obolenja.
V zadnjem času pa postaja vedno bolj popularna tudi različica prekinitvenega posta, ki je prilagojen naravnemu človeškemu cirkadianemu ritmu – torej poteku različnih procesov v skladu z menjavanjem intervalov spanja in budnosti …
Kortizol in melatonin – »komplementarna hormona«, podrejena cirkadianemu ritmu
Cirkadiani ritem je nekakšna notranja ura, ki uravnava količino energije, ki jo imamo čez dan – oziroma to, kako utrujeni smo. Gre za naravni ritem, ki ga nadziran hipotalamus v naših možganih. Kot morda veste, je hipotalamus zelo občutljiv na svetlobo. Ko smo izpostavljeni svetlobi, začne tako pošiljati opozorila drugim delom telesa, da je čas za zbujanje. Seveda pa hipotalamus pošilja signale tudi takrat, ko se stemni, le da takrat telo opozarja, da je čas za umiritev. Tako je cirkadiani ritem močno odvisen od svetlobe, nanj pa obenem vpliva tudi naš urnik prehranjevanja.
Pri uravnavanju ciklov spanja in budnosti imata sicer zelo pomembno vlogo dva hormona, in sicer melatonin in kortizol. Če vse poteka tako, kot mora, je količina kortizola v telesu najvišja zjutraj, količina melatonina pa zvečer. To poskrbi, da se zbudimo polni energije, nato pa postajamo postopoma vedno bolj zaspani.
Zadnjega dnevnega obroka ne bi smeli zaužiti prepozno
Pri prekinitvenem postu, ki temelji na upoštevanju naravnega cirkadianega ritma, ne gre zgolj za izbiro poljubnega časovnega intervala za prehranjevanje. Zelo priporočljivo je namreč, da prehranjevanje poteka (pretežno) v prvi polovici dneva – s postom naj bi pričeli najpozneje ob sedmih popoldne oziroma zvečer. Pozne obilne večerje, ki si jih včasih privoščijo ljudje, ki so se odločili za prekinitveni post, tako ne pridejo v poštev. Je pa po drugi strani pri tej različici zelo priporočljivo pričeti dan z obilnim zajtrkom. Ta načela so med drugim povezana z dejstvom, da kortizol pospešuje naš metabolizem. Zjutraj, ko je količina kortizola v telesu največja, si tako lažje privoščimo obilnejši obrok.
Poleg tega pa ni dobro, da telo pred spanjem obremenjujete s prevelikimi količinami inzulina, ki se sproščajo med prehranjevanjem oziroma tik po obroku, da bi pomagale pri celični absorpciji krvnega sladkorja. Obilni obroki zvečer lahko porušijo vaš cirkadiani ritem, možne pa so tudi dolgoročne negativne posledice za zdravje.
Pomembni tudi »spremljevalni ukrepi«
Gre za različico prekinitvenega posta, ki naj bi bila še posebej koristna za hujšanje, za več energije čez dan in za boljšo prebavo, hkrati pa pomaga tudi pri zmanjševanju nevarnosti za diabetes tipa 2 in srčno-žilna obolenja ter pri blažitvi vnetij v telesu. Kot omenjeno, naj bi pri tej »dieti« nehali jesti vsaj okrog sedme ure zvečer. Interval za prehranjevanje naj ne bo daljši od 12 ur, po želji pa ga lahko seveda še nekoliko skrajšate in se začnete postiti malce bolj zgodaj. Zelo pomembno je, da upoštevate, da gre za obliko prekinitvenega posta, ki temelji na predpostavki, da je vaš cirkadiani ritem urejen – in da obstaja predvidljiv urnik povečevanja ter zmanjševanja količine kortizola in drugih hormonov v telesu.
Med izredno pomembne »spremljevalne ukrepe« pri tem principu prehranjevanja tako spada izogibanje umetni svetlobi in elektronskim napravam pred spanjem ter spanje in zbujanje vsak dan ob približno podobni uri. Priporočljivo je tudi, da poskušate zjutraj ujeti vsaj nekaj sončnih žarkov, ki bodo spravili vaš hipotalamus v pogon.