Odobrena zdravstvena trditev za fruktozo – obstajajo potencialna zdravstvena tveganja

    Uporaba fruktoze kot nadomestila za navadni namizni sladkor postaja vse pogostejša. Zmerno uživanje fruktoze ne predstavlja zdravstvenih tveganj, visoki vnosi pa zaradi specifične presnovne poti lahko vodijo do povišanja krvnih lipidov, inzulinske rezistence in jetrnih obolenj. Kot opozarjajo na Inštitutu za nutricionistiko, je največje tveganje za visoke vnose pri posameznikih, ki uživajo večje količine sladkih pijač oz. hrane in za slajenje v domači prehrani uporabljajo fruktozo. In Inštitutu so zaskrbljeni zaradi tega, ker bo odobrena nova zdravstvena trditev, ki bo v veljavo stopila z mesecem januarjem 2014 in bo lajšala promocijo sladkih pijač in živil, slajenih s fruktozo. Zaradi tega bi lahko prišlo ne le do povečane porabe fruktoze, temveč sladkorjev nasploh, kar bo negativno vplivalo na javno zdravje.

    Fruktoza

    Ljudje se sicer čedalje bolj zavedajo pomena zdrave in uravnotežene prehrane ter njene vloge  pri varovanju zdravja. Splošna priporočila so naklonjena uživanju živil z nizkim glikemičnim indeksom. Za ta živila je značilen zmanjšan glikemični odziv, zaradi česar je manjše tudi tveganje za razvoj nekaterih nenalezljivih kroničnih bolezni, na primer sladkorne bolezni tipa 2. Nizek glikemični indeks imajo na primer celozrnata žita, ki vsebujejo veliko prehranskih vlaknin. Med živila z nizkim glikemičnim indeksom pa spada tudi fruktoza, zato postaja vse bolj popularno sladilo v prehrani ljudi.

    Fruktoza se nahaja predvsem v sadju in zelenjavi, skupaj z glukozo pa sestavlja namizni sladkor. V živilski industriji se vse pogosteje uporablja koruzni glukozno-fruktozni sirup. V primerjavi z običajnim sladkorjem ima glukozno-fruktozni sirup večji delež fruktoze in je zato tudi bolj sladek. Na trgu je mogoče dobiti tudi kristalno 100 % fruktozo, ki jo marsikdo že uporablja kot nadomestek namiznega sladkorja. Uživanje fruktoze torej močno narašča, hkrati pa je vse več tudi dokazov o tveganjih, ki jih lahko povzročajo zelo visoki vnosi tega monosaharida.

    PREBERITE TUDI:  Živila, ki izboljšujejo spomin

    Presnova glukoze in fruktoze je različna – glukozo lahko možgani in mišice nemudoma porabijo kot vir energije, presežki glukoze pa se shranijo v obliki jetrnega glikogena, ki ga telo lahko po potrebi spet pretvori nazaj v glukozo in porabi kot vir energije. Po drugi strani pa prosta glukoza po absorpciji preide neposredno v jetra – njen jetrni sprejem se namreč ne uravnava z inzulinom. Zato je tudi glikemični indeks fruktoze v primerjavi z namiznim sladkorjem nižji. Fruktoza se presnavlja izključno v jetrih in tam vstopa v sintezo maščob, njena presnova pa ni nadzorovana z inzulinskim odzivom, zato lahko velike količine zaužite fruktoze povzročijo presnovne in druge zaplete – s tem je povezano tveganje za zamaščenost in vnetje jeter, povišanje maščob v krvi in neodzivnost na inzulin.

    Tako kot pri uživanju vseh živil tudi pri uživanju fruktoze velja ohraniti zmernost: Zmerno uživanje fruktoze ima namreč tudi potencialne koristi.  Z januarjem 2014 vstopa v veljavo nova zdravstvena trditev, ki se bo uporabljala na sladkanih pijačah in živilih, slajenih s fruktozo. Doc. dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko je v zvezi s tem izrazil določene pomisleke: »Glede odobritve nove zdravstvene trditve za fruktozo imamo na Inštitutu za nutricionistiko več pomislekov, saj nas skrbi, da bo uporaba takšne trditve olajšala promocijo sladkih pijač in živil, kar bi lahko privedlo do še večjega prehranskega vnosa ne le fruktoze, temveč vseh sladkorjev, posledično pa do negativnih vplivov na javno zdravje.«

    Kot poudarja Živa Korošec s prej omenjenega inštituta, zmerno uživanje fruktoze, ki se nahaja v sadju, ne predstavlja tveganj za zdravje. Strokovnjakinja opozarja, da do potencialnih škodljivih učinkov pride šele pri visokih vnosih, zato moramo biti pri uživanju glukoze zmerni. Živa Korošec še dodaja, da je tveganje največje pri tistih ljudeh, ki uživajo veliko živil in pijač, slajenih z glukozno-fruktoznim sirupom in ki za slajenje uporabljajo kristalno 100 % fruktozo.

    PREBERITE TUDI:  Pazljivo, v Sloveniji porast mišje mrzlice

    Na Inštitutu za nutricionistiko priporočajo, da čim bolj omejimo uživanje sladkih živil in pijač. Naša prva izbira za gašenje žeje naj bo torej kar voda, odlično pa se lahko posladkamo s svežim ali suhim sadjem.

    Povejte svoje mnenje - kometirajte