Alzheimerjeva bolezen še posebej pogosto prizadene ženske. Po nekaterih podatkih naj bi bili med obolelimi oziroma med ljudmi s to diagnozo kar dve tretjini žensk. Kaj je razlog za tako občutno odstopanje? Običajno se kot glavni razlog navaja predvsem dejstvo, da živijo ženske v povprečju dlje kot moški. Vendar pa je raziskava, ki je bila lani objavljena v reviji Neurology, osvetlila nov pogled na občutno višji delež Alzheimerjeve bolezni med ženskami kot med moškimi. Sodeč po izsledkih te raziskave naj bi bila namreč bolezen povezana tudi s spremembami, ki se dogajajo ob prehodu v menopavzo …
Slikanja možganov razkrila pomembne razlike že pri ljudeh srednjih let
V okviru uvodoma omenjene raziskave so strokovnjaki analizirali dve skupini – skupino moških in skupino žensk, povprečna starost udeležencev in udeleženk pa je bila 52 let. Šlo je za ljudi, ki so dosegli podobne rezultate na testih za preverjanje kognitivnih sposobnosti, hkrati pa so bili podobni tudi klasični kazalniki njihovega zdravstvenega stanja (krvni tlak ipd.). Bistvenih razlik pa ni bilo niti pri primerjanju družinske anamneze, povezane z Alzheimerjevo boleznijo. Raziskovalci so nato opravili slikanje možganov oziroma preverjanje pomembnih biomarkerjev, ki so najpomembnejši za ocenjevanje zdravja možganov.
Ženske so se tu odrezale precej slabše, in to pri vseh štirih meritvah, ki so bile izvedene. Šlo je za merjenje količine t. i. sive in bele možganovine, količine betaamiloidnih oblog, ki so glavni znak, na podlagi katerega se diagnosticira Alzheimerjeva bolezen, in za merjenje hitrosti, s katero se v možganih presnavlja glukoza. Količina betaamiloidnih oblog v možganih žensk je bila v povprečju višja za kar 30 odstotkov. Hkrati so raziskovalci ugotovili, da je bila presnova glukoze pri ženskah počasnejša za približno 22 odstotkov, količina bele in sive možganovine pa je bila v povprečju nižja za približno 11 odstotkov.
Najbolj problematičen upad estrogena, značilen za menopavzo
Šlo je sicer za manjšo študijo, v kateri je sodelovalo 121 ljudi (85 žensk in 36 moških), vendar so konsistentno slabši rezultati pri ženskah, in to pri vseh štirih kategorijah, zgovorni. Raziskovalci tako menijo, da je raziskava prinesla pomemben uvid, ko gre za dejavnike tveganja za Alzheimerjevo bolezen. Dejstvo, da je mogoče spremembe, ki kažejo na povečano nevarnost za razvoj Alzheimerjeve bolezni, zaznati že pri ženskah srednjih let, napeljuje k temu, da je večja razširjenost te bolezni med ženskami povezana z menopavzo. Raziskovalci menijo, da k temu najverjetneje prispevajo vsi spolni hormoni, vendar so najbrž še posebej pomembne spremembe ravni estrogena. Za menopavzo je namreč značilen občuten upad tega hormona v telesu. Še posebej očitna povezava naj bi obstajala pri primerjavi vzorca zmanjševanja sive možganovine in upadanja estrogena v telesu. Pogosto gre namreč za zelo usklajena procesa.
Ženske bi morale biti še posebej pozorne na zdravje možganov in preventivne ukrepe
Raziskovalci menijo, da bi bilo treba med preglede, ki so še posebej pomembni za ženske, poleg mamografije in podobnih pregledov, ki se že priporočajo ženskam, ki dosežejo določeno starost, vključiti tudi redne preglede, povezane z zdravjem možganov. Pri tem ne gre zgolj za zgodnje prepoznavanje povečanega tveganja za Alzheimerjevo bolezen, ampak obstajajo tudi mnoge druge težave, povezane z možgani oziroma z duševnim zdravjem, ki so nadpovprečno razširjene med ženskami. Hkrati pa so ženske nadpovprečno ogrožene tudi v primeru mnogih avtoimunskih obolenj. Ena takšnih bolezni je tudi multipla skleroza. Čeprav možnosti za diagnozo, kot je Alzheimerjeva bolezen, seveda ni mogoče povsem odpraviti, pa lahko zgodnje odkrivanje povečanega tveganja pripomore k spremembi navad, ki lahko zmanjšajo nevarnost za to, da se bolezen res razvije. Za zmanjševanje tveganja za Alzheimerjevo bolezen je na primer zelo pomembno pogosto uživanje živil s protivnetnim delovanjem.
Preberite tudi: