Ščetkanje zob pred zajtrkom ali po zajtrku?

Kdaj si običajno lotite ščetkanja zob – neposredno po tem, ko se zbudite, torej še pred zajtrkom, ali šele po prvem obroku?

Sam svoj terapevt: 3 vprašanja, ki si jih morate zastaviti vsak dan

Terapija v lastni režiji ima lahko kljub temu ogromno koristi. Omogoča vam nadzor nad čustvi in počutjem.

Protibolečinska sredstva lahko, paradoksno, prispevajo h kroničnim bolečinam

Znano je, da je lahko pogosta uporaba protibolečinskih sredstev problematična. Zdaj pa so raziskovalci odkrili, da ima lahko celo paradoksen učinek.

Onesnaženost okolja kriva že za najmanj 9 milijonov smrti letno

Raziskovalci so ugotovili, da je bila onesnaženost okolja leta 2019 kriva za najmanj 9 milijonov prezgodnjih smrti.

Migrene lahko povečajo nevarnost za zaplete med nosečnostjo

Z migrenami se spopada kar približno 20 odstotkov žensk v rodni dobi. Raziskovalci so bili pozorni na najbolj tipične zaplete, povezane z nosečnostjo.

Naravna škropiva za pogoste bolezni v sadnem vrtu

Kot vsake vrtnine pa imajo tudi sadne grmovnice in drevesa svoje škodljivce ter bolezni, ki jih je treba spremljati in nadzorovati, saj nam lahko v nasprotnem primeru uničijo pridelek ali pa celo kar sadno rastlino samo.

Marko Slapnik: »Prevajam jezik narave v govorico ljudi«

Težko je v le nekaj odstavkih opisati, s čim vse se ukvarja Marko Slapnik, vedno nasmejani gospod, ki vsakogar zlahka začara s svojo pozitivno energijo in širi svoje navdušenje nad naravo in Solčavskim, od koder prihaja.

Kako nevarni so v resnici sončni žarki?

Večina ljudi se iskreno začudi, ko izvedo, da so tudi sončni žarki, ki jih dobimo pri delu na vrtu, na sprehodu, na kolesu ali v gorah, prav tako škodljivi.
Zdravje & prehranaPanični napad vas lahko preseneti tudi med spanjem

Panični napad vas lahko preseneti tudi med spanjem

MORDA VAS ZANIMA

Panični napadi so vse prej kot redka težava. Ogromno ljudi se je/bo z njimi srečalo vsaj enkrat v življenju. Čeprav se panični napad običajno zgodi podnevi oziroma ko je človek buden, vas lahko preseneti tudi med spanjem …

Precejšen del ljudi s panično motnjo doživlja panične napade tudi ponoči

- Oglas -

Za paničen napad je značilen nenaden in zelo hud občutek strahu oziroma tesnobe. Pojavijo se simptomi, kot so močno znojenje, pospešen utrip srca in občutek, da ne morete dihati. Oseba lahko celo misli, da doživlja srčni napad. Običajno se simptomi najprej stopnjujejo (to lahko traja tudi do približno 10 minut), preden začnejo postopoma izginjati. Če gre za ponavljajoče se panične napade, govorimo o panični motnji, ki je ena izmed oblik anksioznih motenj.

Včasih se pred samim paničnim napadom pojavijo določeni opozorilni znaki, še pogosteje pa pride do paničnega napada brez posebnih predhodnih opozoril. Slednje velja še posebej za panične napade v nočnem času. Ti vas prebudijo sredi spanja, zaradi zmede pa je lahko občutek strahu med nočnim paničnim napadom še toliko večji. Tudi panični napadi ponoči niso nikakršna redkost. Približno od 18 do 45 odstotkov ljudi, pri katerih je bila diagnosticirana panična motnja, doživlja panične napade tudi ponoči. Med spanjem se naši možgani seveda ne odklopijo popolnoma. Stres in tesnoba, ki se kopičita čez dan, lahko tako dosežete vrhunec prav med nočnim počitkom.

Dejavniki tveganja, tipični simptomi in specifike nočnih paničnih napadov

Občutek dezorientiranosti, ki pogosto spremlja nočni panični napad, je kriv, da se ljudje v tovrstnih primerih običajno še precej težje pomirijo. Hkrati se pojavi strah pred tem, da boste ponovno doživeli panični napad med spanjem, kar lahko vodi do motenega spanca oziroma nespečnosti. Če so ti strahovi zelo hudi, je mogoče govoriti o somnifobiji, ki je opredeljena kot močan strah pred spanjem. Znani so določeni dejavniki tveganja, ki povečujejo nevarnost za panični napad – tako podnevi kot ponoči. Mednje sodijo zelo stresno življenje, genetska obremenjenost, druge težave, povezane z duševnim zdravjem, nagnjenost k pesimizmu in k pretiranemu analiziranju različnih situacij. Tudi simptomi pri paničnih napadih podnevi in ponoči so praviloma zelo podobni. Poleg že omenjenih (močnejše znojenje, pospešeno bitje srca in težave z dihanjem) se lahko pojavijo še omotičnost, slabost, tresavica/drgetanje, občutek napetosti v prsnem košu, mravljinčenje ali omrtvelost okončin in derealizacija.

Hitra pomoč pri paničnih napadih v nočnem času

V primeru nočnega paničnega napada poskušajte čim prej vstati in se začeti premikati. Koristno je, da poskušate popiti malce vode, hkrati pa je dobro, da si umijete obraz s hladno vodo. To vas bo prebudilo, obenem pa malce pomirilo. Če je možno, se poskušajte osredotočiti na dihanje. Dihajte globoko in počasi. Običajno je najbolje, da se paničnemu napadu ne poskušate upirati za vsako ceno, saj lahko to še poveča občutke panike. Poskušajte zaupati, da bodo simptomi kmalu izginili. Ko je panični napad mimo, ni dobro, da poskušate takoj zaspati. Počakajte, da postanete ponovno utrujeni.

- Oglas -

Če vam kljub utrujenosti nikakor ne uspe zaspati, vam priporočamo, da se lotite dolgočasnega opravila, kar bo zagotovo poskrbelo, da se bo zdel odhod v posteljo precej bolj mamljiv. Izogibajte se gledanju televizije, uporabi mobilnega telefona ipd. V primeru ponavljajočih se paničnih napadov v nočnem času pa je seveda smiselno, da čim prej obiščete zdravnika oziroma specialista, ki vam lahko pomaga pri premagovanju te težave. Podobno kot pri »klasičnih« paničnih napadih, ki se zgodijo podnevi, je tudi pri težavah s paničnimi napadi ponoči običajno zelo koristna kognitivno-vedenjska terapija.

Preberite več: Panični napadi: koristni nasveti izkušenih psihologov

NAJNOVEJŠE

Spletna stran za pravilno delovanje uporablja piškotke. Z uporabo spletne strani se strinjate z z uporabo piškotkov in splošnimi pogoji poslovanja. Podrobne informacije o uporabi piškotkov na tej spletni strani so na voljo s klikom na nastavitve .
V redu
Več ×
×