Zdravljenje infekcij z naravnimi zdravili in zelišči

    Sodobna znanost pravi, da infekcije povzročajo virusi in bakterije. Prejšnje generacije so krivile leteči strup, »škratov strel« ali hudičevo oko, kitajska medicina pa je prehlade in vročino pripisovala »šestim zlom«, ki se nanašajo na vremenske pogoje – vetru, mrazu, vročini, vlagi, suši in ognju ‒, hude epidemije pa kužnim strupom. Za mnoga zelišča, ki so jih že tradicionalno uporabljali za premagovanje infekcijskih bolezni, se je izkazalo, da učinkujejo kot antibiotiki in stimulanti imunskega sistema. V nasprotju z najrazličnejšimi sintetičnimi antibiotiki napadajo le določene mikrobe in manj vplivajo na koristne črevesne bakterije, s tem pa so manj verjetne tudi prebavne motnje, ki lahko nastopijo pri uporabi običajnih zdravil. Zelišča pomagajo obvladovati potek bolezni, ko telo vzpostavlja ravnovesje. Na primer: običajni prehladi so lahko »vročega« ali »hladnega« značaja in med potekom bolezni se vročina spreminja. Za »hladno« stanje so potrebna zelišča, ki ogrevajo, na primer ingver, gui dži (kitajski cimet) ali angelika, vročične infekcije pa lahko ohlajamo z zelišči, ki pospešujejo potenje, na primer s škrlatno konjsko grivo, navadno mačjo meto, poprovo meto ali murvinimi listi.

    Naravna zdravila

    Prehladi in gripa

    Običajen vzrok prehlada in gripe je okužba z virusi ali bakterijami, pogosto pa sta povezana s stresom, utrujenostjo, depresijo in izpostavljenostjo mrazu ali vročini. Ključni simptomi so: vročina, bolečine v mišicah in/ali glavobol, nosni katar ali zamašen nos, kašelj in vneto grlo.

    Zdravilna zelišča, ki nam pri prehladu in gripi lahko najbolj pomagajo, so česen (Allium sativum) – glavica oz. stroki, gui dži oz. kitajski cimet (Cinnamomum cassia) – popki, konjska griva (Eupatorium perfoliatum) – nadzemni deli in mačja meta (Nepeta cataria) – nadzemni deli.

    PREBERITE TUDI:  Razstrupljanje telesa z dr. Lejlo Kažinić Kreho

    Česen učinkuje protimikrobno, protiglivično in je primeren za širok spekter infekcijskih stanj. Pri hujši obliki pojemo šest svežih strokov na dan ali jemljemo česnove kapsule. Najbolje ga je uživati v naravni obliki, neprijeten zadah pa ublažimo z grizljanjem peteršilja. Če draži želodec, popijemo ingverjev ali janežev čaj. Med nosečnostjo in dojenjem ne jemljemo terapevtskih odmerkov česna.

    Gui dži oziroma popki kitajskega cimeta ogrejejo »hladno« stanje, pospešujejo potenje in učinkujejo protibakterijsko. Uporabljamo izvleček ali tinkturo. Če ni na razpolago gui džija, vzamemo lubje kitajskega cimeta (rov gui). Ob mrzlici gui dži zmešamo z malce sveže ingverjeve korenine, dobro pa je vedeti tudi to, da je gui dži neprimeren za »vroče« prehlade s temperaturo.

    Konjska griva pospešuje potenje, znižuje temperaturo in olajšuje izkašljevanje. Dobra je za prehlade z visoko vročino in gripo z bolečinami v mišicah. Jemljemo jo tako, da tri- do štirikrat na dan uporabimo raztopino ali tinkturo. Za vročične prehlade in gripo jo zmešamo z rmanom, bezgovim cvetjem in poprovo meto. Vedeti moramo še, da veliki odmerki konjske grive lahko povzročijo bruhanje.

    Mačja meta ohlaja vročico in pospešuje potenje. Je adstringens pri kataralnih krvavitvah. Uživamo jo tri- do štirikrat dnevno, in sicer v obliki raztopine ali tinkture. Za prehlad z vročino jo lahko zmešamo z rmanom, bezgovim cvetjem, škrlatno konjsko grivo, bršljanasto grenkuljico, angeliko, murvinim listjem in s tem pojačamo specifično delovanje.

    tur - ognojek

    Turi in ognojki

    Turi in ognojki so lokalne infekcije, ki običajno nastanejo zaradi vdora bakterij v dlačni mešiček ali rano. Lahko so znak oslabljenega imunskega sistema. Ključni simptomi so: občutljiva in vneta koža, gnojni turi in bolečine.

    Zdravilna zelišča, ki so učinkovita pri turih in ognojkih, so ljan čjao oz. kitajska forsitia (Forsythia suspensa) – plod in navadna črnobina (Scrophularia nodosa) ter šuan šen (Scrophularia ningpoensis) – listi in korenine.

    PREBERITE TUDI:  Ali veste, da kamilica preprečuje raka?

    Ljan čjao/kitajska forsitia deluje antibakterijsko, zdravi vnetja, znižuje temperaturo, razkraja ture in ognojke ter blaži vročico. Uporabljamo izvleček rastline. Ljan čjao kombiniramo z zelišči, ki ohlajajo, npr. džin jin huajem (Lonicera japonica), semeni navadnega repinca, huang činom (Scutellaria baicalensis) ali antibakterijskimi sredstvi, kot so kapsule škrlatne rudbekije. Lian čjao uporabimo, preden se tur zagnoji. Ne uporabljamo ga, če imamo drisko.

    Navadna črnobina in šuan šen delujeta protivnetno, antibakterijsko in čistita telo, zato sta dobra proti zastrupitvam. Iz listov navadne črnobine pripravimo obkladek, šuan šen pa jemljemo v obliki izvlečka ali tinkture. V izvleček dodamo zelišča za ohlajanje, kot so ljan čjao (Forsythia suspensa), džin jin hua (Lonicera japonica), semena hidrastisa ali huang čin (Scutellaria baicalensis), in vzamemo antibakterijsko sredstvo, npr. škrlatno rudbekijo v kapsulah. Navadna črnobina in šuan šen spodbujata delovanje srca, zato sta neprimerna pri naglem srčnem utripu (tahikardija).

    Prehlad

    Oslabljen imunski sistem

    Oslabljen imunski sistem je povezan z utrujenostjo, alergijo na hrano ali depresijo, zaradi česar je telo dovzetnejše za infekcijo. Lahko je tudi znak resnejšega prikritega neravnovesja. Ključni simptomi so: trdovratni prehladi ali gripe, pogoste kožne infekcije ter kronična utrujenost.

    Najbolj učinkoviti zelišči za oslabljen imunski sistem sta huang či oziroma opnasti grahovec (Astragalus membranaceus) – korenika in rudbekija oziroma ameriški slamnik (Echinacea spp.) – korenina.

    Huang či/opnasti grahovec pospešuje tvorbo belih krvničk in krepi imunsko reakcijo, učinkuje proti bakterijam, je krepčilo in jača vej či ali energijo odpora. Jemljemo ga v obliki izvlečka ali tinkture. Če smo izčrpani, mu dodamo še druga krepčila, npr. sladič, dang gui (Angelica sinensis) in baj džu (Atroctylodes macrocephala). Opnastega grahovca ne uporabljamo, če je stanje izjemno »vroče« ali če primanjkuje jina.

    PREBERITE TUDI:  Delci onesnaženega zraka lahko zaidejo v možgane

    Rudbekija oziroma ameriški slamnik učinkuje antibakterijsko in protivirozno. Krepi odpornost proti okužbam in je koristen za vsa infekcijska stanja in septične zastrupitve. Ameriški slamnik jemljemo tako, da vzamemo 500-miligramsko kapsulo korenine v prahu ali 10 ml tinkture, največ štirikrat na dan. Ameriški slamnik jemljemo samostojno ali pa mu dodajamo tista zdravilna zelišča, ki delujejo proti katarju, npr. bezgovo cvetje in mačjo meto, ali zelišča za znižanje temperature, kot sta rman ali konjska griva, odvisno od simptomov. Veliki odmerki ameriškega slamnika občasno povzročajo drisko ali omotičnost.

    Povejte svoje mnenje - kometirajte

    2 KOMENTARJI

    1. O vlogi česna pri prehladu in podobnih obolenjih vem od nekdaj. Najbolj znana je zgodba o ruskem carju, ki naj bi ob neki epidemiji gripe po celi Evropi z zlatom odkupoval tone česna. A me šokira, da poleg mojega resnega zanimanja za naravno zdravstvo ne v domači mini knjižnici na to temo, ne v drugih virih nisem spoznal pomena vseh omenjenih rastlin. :-)

    Comments are closed.