Načrtovanja vrta, ki nam zagotavlja kar največji delež samooskrbe

Kaj mislite, smo lahko v naših klimatskih razmerah sploh samooskrbni ali vsaj deloma? Zastavili smo si zapleteno vprašanje, na katerega bomo poskušali vsaj v grobem odgovoriti. Seveda, pomislekov je veliko, tudi če si pridelamo veliko zelenjave, nam to za vse leto nič ne pomaga, če nimamo možnosti si jo pravilno skladiščiti (ali zamrzovati, skladiščiti v kleti …). Tako nam vsaj za pol leta primanjkuje pridelkov, da bi dosegli samooskrbo. Pa kljub temu tudi pol leta samooskrbe z zelenjavo, svojo doma pridelano, še zdaleč ni zanemarljivo.

Vsakega, ki dvomi o zmožnosti o samooskrbi ali delni samooskrbi, bi rada opogumila, da vam bo uspelo, če imate površine, nekaj znanja ali vsaj želje po znanju in ljubezni do vrtnarjenja .

Načrtovanje vrta

Kaj pravijo statistični podatki

Za svoj vrtiček tudi ne porabimo veliko denarja niti časa. Povprečno velja, da porabimo 2–3 EUR/m2 na leto in 30–40 minut/m2 na leto. Omenjena podatka držita, če nismo potratni s semenom, ampak ga porabimo samo toliko, kot ga potrebujemo. Glede porabe časa na vrtu pa si vrtnarjenje tako poenostavimo, da nam bo v veselje, ne pa v fizično obremenitev. To pomeni v grobem, da tla med rastlinami prekrivamo (mulčimo). Na tak način zaviramo rast plevelov, vzdržujemo vlažnost tal, skrbimo za dobro strukturo tal. Pazimo, da pravilno in dovolj gnojimo ter v suši obilno zalivamo. Za zalivanje si omislimo priročen manjši namakalni sistem ali uporabimo zavržene plastenke.

Ko bomo načrtovali, upoštevajmo, da pridelamo okoli 3 kg/m2 korenčka, 4 kg/m2 paradižnika, 4 kg/m2 bučk in 3 kg/m2 visokega fižola.

Površine in velikost

Za vzgojo zelenjave za celo leto potrebujemo od 20 do 50 m2 na osebo. Pri samem načrtovanju vrta se ustavimo že tudi pri širini in dolžini posamezne gredice. Optimalna gredica je široka 120 cm, saj tako lahko dosežemo vse vrtnine. Dolžina je poljubna. Recimo, da je povprečna dolžina gredice 3 m. Torej ima povprečna gredica 3,6 m2. Se pravi, da za štiri družinske člane (dva odrasla in dva otroka), ki vsi radi jedo zelenjavo skozi vse leto, potrebujemo okoli 60 m2 zelenjavnega vrta.

To pomeni, da oblikujemo okoli 17 gredic velikosti 1,2 m x 3m. Za začetek pa lahko poskusimo tudi z gredico, veliko 2,25 m x 5 m. Seveda pa oblikujemo toliko gredic in take velikosti gredic, kot imamo površin na voljo.

Mešani posevki za boljši izkoristek površine

Na gredicah upoštevamo mešane posevke. S tem imamo v mislih, da na eni gredi rastejo različne vrste zelenjave, začimbnice in cvetlice. Te skupaj sestavljajo pestro, bogato in harmonično rastlinsko združbo. Prednost takih posevkov je v medsebojnih pozitivnih vplivih, bolje izkoristimo grede, pridelek pa bo pester in obilen.

Poleg tega pa različne kombinacije vrtnin in cvetlic odganjajo škodljivce in preprečujejo širjenje bolezni. Ker hkrati vzgajamo rastline z globokim in plitvim koreninskim sistemom, se tla neprestano rahljajo. Taki posevki tudi spodbujajo življenje v tleh. Z mešanimi posevki zmanjšamo zapleveljenost tal, saj imamo tla vse leto pokrita.

Primer gredice z mešanimi posevki; Mešani posevek solate, korenčka, graha in pora (širina: 1,2 m; dolžina: 3 m). Potrebujemo eno malo vrečko solate, dve mali vrečki korenčka , vrečko pora in vrečko graha (100 g). Pridelali bomo dovolj krhkolistne solate oziroma ledenke in pora za štiričlansko družino. Solato uživamo sproti (že mlado, ko jo redčimo). Por tudi uživamo sproti. Uporabljati ga začnemo, ko je velik 30 cm, in nadaljujemo do pomladi (odvisno od zime). Če imamo vrt stran od stanovanja, por oktobra ali novembra izpulimo, operemo, narežemo in zamrznemo. Korenčka na taki gredici ne bo dovolj za štiričlansko družino, zato si ga obvezno posejemo še na dve gredici. Puliti ga začnemo od konca avgusta do oktobra in česar ne pojemo, uskladiščimo. Grah imamo za sproti; lahko ga tudi zamrznemo. Posejemo si ga še na dve dodatni gredici, v kakšnem drugem mešanem posevku.

Kdaj in kako opravimo tako setev: marca posejemo vrstico solate, dve vrstici graha in vrstico solate. Ko solato poberemo, posejemo korenček. Ko poberemo grah, posejemo por.

Setev t. i. koristnih rastlin za zdrav, pisan in vsestranski vrt

Med gredami pa pustimo prostor še za koristne rastline v vrtu, ki nam lahko pomagajo zmanjšati napade škodljivcev in bolezni. Tako česen deluje bakteristatično in fungicidno ter odganja miši, zato ga v manjših skupinicah posadimo po vsem vrtu, tudi po okrasnem. Pazimo samo, da ga ne posadimo zraven graha, fižola in zelja, saj je tem slab sosed. Korenine špinače ugodno vplivajo na tla, sam vonj špinače pa odganja škodljivce, med njimi tudi bolhače. Spodbuja rast vseh vrtnin. Tako semena špinače sejemo tudi skupaj z drugimi vrtninami, da bodo boljše kalila.

Boreč varuje kapusnice in odvrača polže, zato ga sejemo po robovih gredic oz. na zunanjem robu vrta. Koperc tudi vpliva na boljšo kalivost semen. Sivka odvrača mravlje in uši. Drobnjak preprečuje širjenje in razvoj pepelastih plesni. Timijan odganja polže in uši. Vse omenjene je priporočljivo sejati/saditi po celotnem vrtu. Proti voluharju sadimo/ sejemo česen, cesarski tulipan, bob, mleček in medeno deteljo. Po vsem vrtu v manjših skupinah naj rastejo tudi žametnica, ognjič in kapucinka. Večino omenjenih pa lahko tudi porabimo v kulinariki.

Povejte svoje mnenje - kometirajte
DELI
Damjana Benec
univ. dipl. inž. agronomije, pozna tudi odgovore na vsa vaša vprašanja, pa naj si bo to iz vrtnarjenja, kmetovanja, sadjarstva ali gozdarstva, zato jo v vsaki številki revije Bodi eko najdete tudi v naši rubriki ‘Vprašajte strokovnjaka’. Ima tudi svojo spletno trgovino www.sejmo.si, kjer lahko kupite tudi ekološka semena.